Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Prehrana psov pritlikave pasme
Vsled svoje večje telesne površine v sorazmerju z veliko pasmo,
potrebujejo pritlikavi psi za vsak kilogram telesne gmote več
energijsko vsebne hrane. Energijska potreba je namreč z ozirom
na telesno težo obratno sorazmerno proporcionalna, t.j. da se
pri naraščajoči telesni teži potreba zmanjšuje (znižuje).
Medtem ko 2 kg težak pritlikavi pes (n.pr. čivava) potrebuje
na 1 kg telesne teže cca 500 kJ (kar odgovarja približno 100 gr
vlažne krme), ne potrebuje 20 kg težka psica bulterijerja desetkrat
toliko hrane, ampak samo 260 kJ/kg telesne gmote, kar znaša le
polovico in skupaj le še 5-krat toliko kot pritlikavi čivava.
Torej, večji je pes, manjša je potrebna količina hrane.
Pritlikave pasme dosežejo v 3. mesecu starosti 50 % svoje odrasle
telesne teže in so z 9 meseci takorekoč odrasle. Pri orjaških
pasmah dosežejo polovico odrasle teže šele s 6. meseci in so te
pasme odrasle z 18 - 24 meseci.
Povprečen prirastek na teži znaša pri odraščajoči živali dnevno
4 - 6 g na kg telesne teže. Pes podvoji v prvih 7 - 10 dneh svojo
rojstno težo, ki znese v starosti 6 tednov 6 - 10 kratno.
Povprečna teža ob rojstvu pritlikavih in orjaških pasem se prvotno
le malo razlikuje. Medtem ko znaša povprečna teža pritlikavega
samca (čivava) 140 g, tehta mladič doge ob rojstvu 560 g, odrasla
žival pa 60 kg. Šele pri nadaljnji rasti prihaja do različnih
razvojnih hitrosti.
Male in pritlikave pasme imajo intenzivnejšo presnovo, oddajajo
zaradi tega več toplote in zato tudi jedo več kot velike živali.
Največkrat so pa "mali" tudi zelo izbirčni in deloma
tudi zelo (delikatni) kočijivi.
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Jana. Vse pravice pridržane.