mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 28  

ISSN 1581-3258
2000-2023 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Klubi in društva : Odprto pismo KD-jem, LKD-jem, pasemskim org., NO in UO KZS
Dodal/a jana 1.2.2006 0:45:51 (4333 prebrano)

Odprto pismo
KD-jem, LKD-jem, pasemskim organizacijam, NO in UO Kinološke zveze Slovenije

Smo mar sedaj pripeljali strokovnost kinološkega dela na rob prepada ?

Sem član KD Šmarna gora in strokovni delavec Kinološke zveze Slovenije ( v nadaljevanju KZS), mednarodni kinološki sodnik za ocenjevanje zunanjosti in mednarodni kinološki sodnik za delo športno delovnih psov ter mednarodni kinološki sodnik za agility. S kinologijo se ukvarjam že od leta 1968 dalje in sem aktivno vključen v procese razvoja Kinološke zveze Slovenije od leta 1977 dalje.

To odprto pismo namenjam kinološki javnosti, vsem članicam Kinološke zveze Slovenije, nadzornemu odboru, upravnemu odboru, še posebej pa vsem kinološkim sodnikom.

Verjetno moje obvestilo oziroma sporočilo - odprto pismo ne bo objavljeno, zato naj najprej opozorim vodstvo Kinološke zveze Slovenije in urednika Kinologa na obvezujoči 7. člen zakona o društvih, da je delo društva javno. Ravno tako nas 7. člen statuta obvezuje k javnosti našega dela, kjer med drugim določa odgovorno osebo in na 44. člen statuta KZS.

Menim, da je to sporočilo oz. prispevek zelo pomemben in ima podlago za javno objavo, oziroma ne sme romati v koš, biti zadržan ali kako drugače blokiran, temveč kot strokovni delavec Kinološke zveze Slovenije zahtevam, da ga objavite v našem uradnem glasilu Kinolog. Tako zahtevo postavljam tudi v imenu članice KZS - Kinološkega društva Šmarna gora, saj moramo rešiti določene dileme, ki se postavljajo v Kinološki zvezi.

V vednost naj povem, da Kinološka zveza Slovenije že vrsto let opravlja svojo strokovno dejavnost brez temeljne osnovne podlage. Strokovno delo je onemogočeno in kaže na razpad naše organizacije. če hočemo pogledati, "kje tiči zajec", moramo poznati celotno organizacijo in delovanje KZS.

Tako kot je ustava najvišji pravni akt za državo, tako je statut KZS najvišji pravni akt za vse predpise v KZS. Ta temeljni akt v osnovi opredeljuje namen in pomen KZS, opredeljuje delovanje celotne organizacije in njenih organov. Zakaj tako poudarjam statut KZS kot temeljni akt ? Statut kot temeljni akt KZS mora po zakonu imeti opredeljen način delovanja ( 3. člen zakona o društvih ). Kako bo KZS kot društvena organizacija izpolnjevala svoje dejavnosti na področju šolanja psov, bi moralo biti opredeljeno v tem temeljnem aktu. Kakor mora biti opredeljeno, kdo to opravlja, kako se formira tak organ, za kaj je tak organ pristojen itn.

Statut KZS v svojem 9. členu jasno zapisuje področje delovanja kot so :

Izpis ;
9. člen

Njene osnovne naloge so nadzor nad vzrejo čisto pasemskih psov, nadzor nad šolanjem psov za šport ter uporabnost (lov, agility, reševanje v humanitarne namene, šolanje psov spremljevalcev itd.), usposabljanje in nadzor nad strokovnimi kadri ( sodniki, pripravniki in podobni ) ter organizacija in nadzor nad kinološkimi prireditvami. ..

…konec izpisa.

Za izvajanje svoje dejavnosti pa v IV. poglavju navaja splošne in strokovne organe.

Izpis ;
IV. ORGANI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI
15. člen

Organi KZS so :
- Skupščina KZS
- Upravni odbor KZS
- Nadzorni odbor,
- Disciplinska komisija I. stopnje,
- Disciplinska komisija II. Stopnje,
- Statutarna komisija,
- Zbor sodnikov športnih pasem, sestavljen iz vseh delnih zborov sodnikov športnih pasem in komisij
- Zbor sodnikov lovskih pasem, sestavljen iz vseh delnih zborov sodnikov športnih pasem in komisij.
Funkcije v vseh organih in komisijah KZS so častne in niso plačane.

….konec izpisa.

Statut KZS pa ne navaja strokovnih organov kot so ; delni zbor sodnikov za delo, delni zbor sodnikov za agility in delni zbor sodnikov za reševalne pse. Ti v statutu niso zajeti ! Ravno tako niso zajeti zbori sodnikov za delo in namembnost lovskih psov !

Tako pomanjkljivo napisan statut onemogoča delo strokovnih organov za delo, oziroma jim ne daje možnosti, da bi pravno veljavno delovali ( 3. člen zakona o društvih - Uradni list RS štev.: 60/95, 49/98 - odločba US in 89/99 ).

Posamezniki, ki niso pooblaščeni za razlago statuta ( tisti, ki sedaj razlagajo in pojasnjujejo statut KZS, naj si preberejo 32. člen statuta ) navajajo, da so v 15. členu zajeti vsi delni zbori in vse strokovne komisije. Pa ne bo držalo. Ti posamezniki razlagajo, da to delo opravljajo »strokovne komisije in da one izvajajo naloge«. Kot komisije že lahko, vendar mora za takimi komisijami stati delni zbor sodnikov. Komisija je le izvršilni organ delnega zbora! Tudi v primeru, da ta razlaga drži, kar je nemogoče, so potem iz članstva tako organiziranega skupnega zbora sodnikov izvzeti vsi tisti sodniki, ki niso člani teh strokovnih komisij. To pa nikakor ne more biti.

Po zadnji skupščini KZS 21. maja 2005, kjer so bile sprejete zadnje spremembe statuta, sem sam pri sebi sklenil, da ne bom več prepričeval kinološko javnost o hudi organizacijski napaki kinološke zveze, ki se vleče že več let. Tudi na članek avtorja Miroslava Zidarja v Kinologu št. 6 na četrti ( 4. ) strani pod naslovom "SKUPŠČINA KINOLOŠKE ZVEZE SLOVENIJE", kjer je bilo omenjeno moje ime, se nisem odzval, saj avtor v tem članku navaja le mnenje enega delegata, ne pa moje mnenje ali mnenje omenjenih posameznikov, ki smo nasprotovali sprejetju takih sprememb statuta KZS.

V mesecu novembru in decembru 2005 sem zavrnil vabilo k sojenju izpitov vsem članicam, ki so me zaprosili za sojenje. Tudi v bodoče bom enako ravnal. Razlog je v tem, da noben kinološki sodnik za ocenjevanje dela nima statutarne podlage, da sme ocenjevati delo psov, saj mu to statut onemogoča. Tega bi se morali zavedati vsi tisti kinološki sodniki, ki so že dali svoja soglasja, predvsem pa bi se to morali zavedati tisti predsedniki strokovnih komisij, ki opravljajo delo; Komisija za šolanje, komisija za agility, komisija za reševalne pse itn.. Sodniki za delo v lovski kinologiji niso izvzeti !

Zmedo, nered in brezpravno delovanje strokovnega dela v KZS, so povzročile članice same, s svojim površnim in malomarnim odnosom do skupne organiziranosti KZS, ali pa so bile prevarane s strani predlagatelja. Članice se premalo zavedajo, da imajo v svojih rokah moč odločanja, saj one sprejemajo statut, ki je osnovna podlaga za celotno delovanje KZS. Glasovanje delegatov poteka na način ; ena članica en glas, ne glede na to ali članica pozna notranjo organiziranost KZS ali ne in ne glede na to, ali je članica že več let ali pa je članica postala dan pred potekom skupščine. Prepričan sem, da članice KZS oziroma njeni delegati, ki prihajajo na skupščino in glasujejo o posameznih predlogih, ne vedo in ne poznajo celotno organiziranost KZS, še manj pa organiziranost strokovnega delovanja KZS. Iz pogovora posameznikov lahko razbereš njihovo osnovno miselno parolo : »Kaj me briga kaj imate vi tam na KZS. Nam v društvu je važno le, da opravimo delovne izpite in mogoče še kakšno lokalno ali pa morda regionalno tekmovanje.« Pasemski klubi imajo podobno miselnost in se zanimajo le za posamezno pasmo ali pasemsko skupino in nočejo imeti nič pri notranjih nesoglasjih in sporih strokovnih organov KZS. Ne smemo prezreti dejstva, da so bili strokovni organi pri oblikovanju sprememb statuta KZS načrtno izvzeti. Tako sodniki, ki opravljajo strokovno delo v KZS, niso mogli vplivati na predlagane spremembe. Tako je glasovanje delegatov na skupščini ne glede na vse našteto, oblikovalo tak statut, kakršnega imamo sedaj. Prisotni delegati članic, ki niso bili prepričani v pravilnost take organiziranosti, so bili vzdržani. Po mojem prepričanju, vzdržanost pri glasovanju na skupščini, daje tiho podporo taki organiziranosti. Ne nasprotuje ji; se pravi, da se strinja z njo. Naj omenim, da so članice, ki niso bile prisotne na tej skupščini in niso aktivno sodelovale, pasivno dovolile, da drugi odločajo namesto njih. Ostane jim »kakor bodo sprejeli, tako naj bo«. Večina članic pa se, ker jih celotna zadeva osebno ne zanima, na skupščini odločajo tako kakor piha veter, saj se ne zavedajo, kaj sploh sprejemajo ali o čem odločajo. Trdno sem prepričan, da več kot 70% članic ni v svojih društvih, klubih oz. pasemskih organizacijah pregledala, kaj šele obravnavala predloge za spremembo statuta. Ne glede na to pa članice pričakujejo od strokovnih organov KZS, da bo delo potekalo normalno naprej. Tudi pasemske organizacije se bodo morale zavedati, da morajo biti opravljeni izpiti, ki so potrebni za pridobitev vzrejnega dovoljenja, pravno veljavni. Če taki izpiti niso pravno veljavni, so tudi izdana vzrejna dovoljenja ogrožena in pravno veljavno dvomljiva.

Kljub vsem spremembam pravil teče delo strokovnih organov v KZS ( brezpravno ) po starih organizacijskih temeljih. Na primer, komisija za šolanje še vedno sklicuje svoj delni zbor sodnikov za delo, če prav je to v prisojnosti upravnega odbora KZS, v 22. členu statuta KZS, pristojnosti upravnega odbora 23 alineja.

Citat statuta KZS

22. člen

Pristojnosti upravnega odbora so:
- izvršuje sklepe skupščine, obeh zborov sodnikov in vseh delnih zborov sodnikov,
- potrjuje sklepe obeh zborov sodnikov in vseh delnih zborov sodnikov
- predlaga finančni načrt in njegovo uresničevanje,
- organizira delo organov KZS in koordinira delo članic,
- izdela in izvršuje program dela KZS in skrbi za njegovo uresničevanje,
- obvešča članstvo in javnost o delovanju KZS,
- določa temeljne smernice za vsebinsko zasnovo glasila Kinolog,
- imenuje in razrešuje uredniški odbor ter glavnega in odgovornega urednika,
- sprejema finančni načrt za izdajanje revije Kinolog,
- usklajuje in spremlja izvajanje načrtov kinoloških prireditev,
- opravlja predstavniško funkcijo pri FCI in drugih družbenih dejavnikih in institucijah, ki kažejo interes za kinologijo,
- predlaga in imenuje člane v strokovne in upravne organe FCI,
- izvaja sklepe skupščinskih komisij in z njimi sodeluje,
- določa podpisnike finančne dokumentacije,
- imenuje stalne in občasne komisije upravnega odbora,
- odgovarja za organizacijo in delo servisnih služb,
- pripravlja predlog sistemizacije delovnih mest,
- razpisuje prosta delovna mesta, zbira kandidate za delovna mesta in z njimi sklepa delovne pogodbe,
- sklepa o izbiri sekretarja KZS in sklepa z njim delovno razmerje,
- odloča o predlogu za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji,
- odloča o sprejemu in prenehanju članic v KZS,
- sprejema poslovnik za svoje delo in za delo svojih organov,
- sklicuje zbor sodnikov za lovske ali športne pasme, druge delne in ostale zbore, ter zbor vzrediteljev po potrebi ali na predlog komisije za strokovna vprašanja,
- sprejema strokovne pravilnike,
- rešuje pritožbe kot 2. stopenjski organ o vseh odločbah delnih zborov sodnikov in komisij
- sklicuje skupščino,

Upravni odbor za svoje delo odgovarja skupščini, njegova mandatna doba pa je 4 leta. Sklepčnost upravnega odbora je dosežena, če je prisotnih več kot polovica njegovih članov. Veljavne sklepe sprejema, če zanje glasuje večina prisotnih.

Konec citata.

Predsednik komisije za šolanje se sklicuje na 146. člen pravilnika o strokovnem delu ( PSD ) KZS, ki pa ne velja več. Zakaj ne ;
1. ker PSD ni omenjen v statutu KZS v 45. členu. Statut ga ne navaja kjer našteva splošna in strokovna pravila KZS;
2. ker sam člen v svojem predzadnjem odstavku vsebuje klavzulo spreminjanja strokovnih aktov. Ta pravica pa je v statutu dodeljena v 22. členu UO KZS in se s tem člen v PSD-ju avtomatsko anulira – je neveljaven oziroma ničen.
3. in tudi za to ne ker v primeru, da imata dva akta isto pravno pravilo - klavzulo, velja pravno pravilo višjega akta. Ker je statut KZS po hierarhiji višji pravni akt od PSD-ja, je zato 146. člen PSD-ja v podrejenem položaju.

Vendar je predsednik komisije za šolanje v decembru 2005 kljub vsemu sklical volilni zbor sodnikov, izvedel volitve po določenem postopku in komisija še naprej deluje nemoteno - izvršuje svoje naloge - sojenje in ocenjevanje dela psov na izpitih in tekmovanjih in izvršuje sklepe zbora sodnikov, čeprav so ga članice KZS, oziroma delegati članic brisali iz statutu KZS.

Od 1. 9. 1999 takšnega delnega zbora sodnikov za delo ni zapisanega v statutu KZS, kar je pred tem bilo jasno zapisano. Pred tem datumom je bilo točno določeno kateri strokovni organ izvršuje kakšno delo. Kdo ocenjuje delo na področju šolanja psov, preverja znanje psov preko izpitov, tekem itn.

Zanimivo je, da smo pravi strokovnjaki v izmišljanju novih pravil. Kam vodi ta anarhija ? Drugo vprašanje pa si človek postavi, "kaj koristi spreminjati in predpisovati pravila, ko pa se jih ne držimo in sistem teče naprej po starih ustaljenih tirih !"

To pa ni edina "cvetka" naše reorganizacije po novih evropskih smernicah in trendih, kot jih je napovedal predsednik KZS v drugem odstavku dopisa 3413 dne 25.1.2005. Za neinformiranost in enoumje je bilo poskrbljeno kar na sami skupščini KZS. Naj predstavim "cvetko". Na skupščini je bilo možno razpravljati o spremembi statuta le tistim delegatom članic, ki so vložili amandma na spremembe in to le tiste teme, za katere so vložili amandma. Kam to pelje ? Če si kot delegat oz. članica KZS že v naprej omejen, da ne smeš razpravljati o problemih. To je absurd. Zakaj je potem sploh sklicana skupščina ? Je to morda nov trend ali pa kak nov evropski prijem ? Ne vem, vem pa le to, da to prinaša veliko neinformiranost med ostale članice KZS, blokira drugače misleče, hkrati pa je kratena pravica aktivnega sodelovanja. Taka omejitev razprave na skupščini kaže na pokorščino delegatov. Ali nam nemara s tem ne kratijo ustavno pravico ? Morda pa na tak način ščitijo svoje neznanje, kratkovidnost ali pa je to težnja po oblasti z priokusom totalitarističnega sistema.

Lepo se je slikati s posamezniki, ki so dosegli nazive »svetovni prvak«, pisati članke o uspehih dela, kot v agility-ju, kot v sledenju, kot o organiziranju prireditev svetovnega ranga, vendar prehitro pozabljamo, da mora za tem stati neka strokovna organizacija. Uspehi ne pridejo sami po sebi in tudi ne po posamezniku, temveč je to plod dolgoletnega strokovno organiziranega dela.

Če na kratko preletim empirična dejstva, se je strokovno delo KZS razvijalo skozi čas in ne naenkrat, še manj pa z drastičnim poseganjem po pristojnostih. Ko sem se sam začel ukvarjati s sodniškim delom ( kot pripravnik 1979), je bilo v KZS le malo sodnikov, vendar so bili pametni in preudarni. Zbori sodnikov so bili takrat malo manj številčni in so kinološki sodniki ( člani sodniškega zbora ) že takrat ugotovili, da zbori, ki so imeli veliko različnih dejavnosti v obsegu dela, niso prinesli vidnega napredka. Zaradi tega so se ustanavljati delni zbori po posameznih pasmah in posamezni namembnosti dela. Sam sem bil večkrat v dilemi v katerem delnem zboru sodnikov naj nadaljujem svoje delo, kajti biti vsepovsod, pomeni biti vsepovsod površen ali pa samo prisoten, ne pa tudi polno ustvarjalen. Sam osebno sem zaradi tega prenehal aktivno sodelovati na področju reševalnih psov in na področju agility-ja. Moram poudariti, da je tako ločevanje in delovanje sodniškega delnega zbora po posameznih panogah dela, zagotavljalo uspehe in rezultate. Zbori so samostojni po svojih presoji, potrebah in sposobnostih načrtovali razvoj posamezne kinološke strokovne dejavnosti. Načrtno so organizirali izobraževanje lastnega sodniškega in strokovnega kadra, načrtovali so izobraževanje inštruktorjev ter načrtne treninge tekmovalcev. Plod take organiziranosti je prinesel želene rezultate.

Že zdavnaj je bilo ugotovljeno, da le tak način organiziranosti omogoča, da ima vsaka strokovna veja - panoga svoj strokovni razvoj. Tako je vsak delni zbor sodnikov preko svojih komisij izvrševal strokovno načrtovane cilje. Skupne interese in skupne naloge pa smo zapisali v pravilniku o strokovnem delu KZS. Taka ureditev je bila zapisana v statutu KZS in v praksi poteka še danes.

Čeprav je bil statut KZS 1.9.1999 spremenjen in je vnesel drugačno organiziranost strokovnih organov, pa v praksi strokovno delo posameznih delnih zborov sodnikov poteka naprej po starem vzorcu. Delni zbori še naprej uporabljajo organizacijo po neveljavnem pravilniku o strokovnem delu, ki pa ni več v veljavi, saj ga statut KZS ne omenja v svojem 45. členu.

Danes veljaven statut KZS prisiljuje, da moramo na zboru sodnikov sestavljenem iz vseh športnih pasem in vseh komisij, skupaj z množico različnih problemov reševati mešanico različnih težav. Naj še omenim, da vsi delni zbori sodnikov nimajo istih problemov in vse pasme nimajo istega standarda, kakor tudi nimajo istih in enakih pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja. Tako tudi vsi psi ne morajo opravljati istih delovnih izpitov. Ravno zato imamo v kinologiji različne izpite za posamezno dejavnost. Istočasno je z novim statutom KZS, delnim zborom sodnikov za posamezno strokovno delo odvzeta pravica odločanja in je prenesena na UO KZS. Zbor sodnikov lahko le razpravlja, ne more pa odločati. Za razlago naj povem, da imajo pravico odločanja za posamezno stroko le preverjeni sodniki. Tako določa pravilnik Federation Cynologique Internationale ( v nadaljevanju – FCI ), katere članica je tudi KZS. Sestava oziroma struktura UO KZS pa ne zajema sodnikov, ki bi bili stvarno pristojni za odločanje o določenih strokovnih vprašanjih. Taka organiziranost ravna nasprotno z pravili FCI, prinaša zmedo in daje možnost korupcije. V skupni zbor sodnikov pa prinaša nestabilen razvoj strokovnega dela posamezne veje ali posamezne dejavnosti.

Naj navedem primer :
Delni zbor sodnikov za agility šteje le peščico aktivnih sodnikov, ki so pošteno s trdim delom na področju agility-ja zaslužili in si pridobili naziv kinološki sodnik za agility. Zaradi manjšega števila članov delnega zbora agility, obstaja velika možnost, da se na tako velikem zboru, kot je skupni zbor sodnikov za nelovske pasme, izgubijo v množici sodnikov druge stroke. Sodniki za agility ostanejo v takem primeru v manjšini in ne morejo uveljaviti predlagane strokovne odločitve svoje stroke in svojih potreb, če to ni drugim po volji. Bi po tem takem dosegali takšne rezultate kot jih imajo danes ? Zelo težko in z veliko vprašanji. Zelo tehtno in načrtno delo delnega zbora za agility, pred vsem pa z dobrimi programi izobraževanja strokovnega kadra so pripeljali do uspeha. Če pa glasujejo in odločajo tudi drugi aktivni sodniki, ki ne poznavajo to vrsto stroke in niso pristojni za to stroko ( stroko agilityja ), s tem kršijo načelo STVARNE pristojnosti. »Nonsense« in velika neumnost je tudi, da vsi ostali sodniki, ki niso pristojni za agility, poslušajo težave in načrte stroke agility-ja. Kolikor mi je poznano iz prakse, bi nekateri razpravljali tudi o tematiki, za katero sploh niso pristojni. Taki skupni zbori sodnikov, bi se zavlekli na nekaj dni ne na nekaj ur, če bi hoteli predelati vso problematiko in tematiko iz vsakega strokovnega področja.

Če pa vržemo v koš vse stroke skupaj, pa se v množici ne da pokazati, kdo deluje dobro, kdo pa slabo. Tako se lahko tisti, ki poslujejo in delajo slabo, še naprej skrivajo pod uspehih in okriljem dela drugih, ki garajo.

Pa stroka agility ni edina smer v kinološki dejavnosti. Nanizal sem jo le kot en primer. Strokovnih smeri v kinologiji je še nekaj. Primer so psi za reševanje, psi za delo. Obe omenjeni strokovni veji sta ažurni. Vsaka veja stroke ima veliko dela, če jo hočemo opravljati dobro, vestno in strokovno. Tako se na primer delujoči zbor sodnikov za delo včasih podaljša na dva dneva ali celo več. Letno pa se delni zbor sodnikov za delo sestaja najmanj dvakrat, včasih celo trikrat, v zadnjih dveh letih pa še večkrat.

Osebno menim, saj je praksa pokazala, da je tako ločevanje stroke nujno potrebno in se bom osebno še v naprej zavzemal za takšno stališče. Sicer pa vam priporočam, da si ta razvoj in rezultate ogledate v almanahu KZS. Rezultate zadnjih let pa lahko prelistate preko glasila KINOLOG.

Na neusklajenost med strokovnim delom KZS in upravnim delom KZS sem predstavil že v gradivu, kot kandidat za predsednika KZS. V tem gradivu sem prikazal pomanjkljivosti statuta KZS in neusklajenosti pravilnika o strokovnem delu. Zaradi mojih utemeljenih pripomb sta bila na volilni skupščini KZS sprejeta sklepa ;
- Sklep, da se pripravijo spremembe statuta KZS in
- Sklep, da bodo strokovni organi KZS zapisani v novem statutu tako, kot jih bo sprejel najvišji strokovni organ - skupni zbor sodnikov.

2. aprila 2004 je bil sklican skupni zbor sodnikov, ki je sprejel spremembe pravilnika o strokovnem delu KZS in je v pravilnik navedel strokovne organe za opravljanje strokovnega dela v KZS. A žal pravilnik ni bil dolgo v veljavi. Pravilnik se še ni dobro ohladil od tiskanja, ko je UO KZS zavzel drugo stališče in ignoriral sklep skupščine KZS. Pri predlogu novih sprememb statuta ni upošteval sklepa skupščine, ki je predlagala drugačno organiziranost strokovnih organov kot jo imamo sedaj. Z drugimi besedami povedano UO je podal drugačne predloge - spremembe statuta, kot jih je zahtevala skupščina KZS. UO je podal predlog sprememb statuta, kot jih je pripravila statutarna komisija. S spremenjenimi in dopolnjenimi predlogi je UO sklical Skupščino KZS. Na tej skupščini sem kot delegat KD Šmarna gora zahteval pri sprejemanju dnevnega reda zapisnik prejšnje skupščine in opozoril delegate na sklep, ki bistveno spremeni predlagane spremembe statuta. Odgovor naj navedem z izvlečkom iz zapisnika skupščine KZS :

Izpis iz zapisnika :
"Delovni predsednik odpre razpravo na predlagani dnevni red.
RAZPRAVA:
Anton Es – KD Šmarna Gora
Ni zapisnika prejšnje skupščine in ni poročila o pregledu in realizaciji sklepov. Na prejšnji skupščini smo namreč sprejemali sklepe, ki vplivajo tudi na predlagane spremembe statuta.
Brane Puš:
Zapisnik prejšnje skupščine in realizacija sklepov je predmet poročila predsednika UO KZS, ki mora zagovarjati tudi skupščinske sklepe.
SKLEP: Predlog dnevnega reda je sprejet z večino glasov, 1 proti."

…..konec izpisa.

Sklep, da bodo strokovni organi zapisani v statutu tako kot jih bo sprejel skupni zbor sodnikov KZS, ni bil nikoli realiziran. Zakaj ne, ni bilo nikoli obrazloženo. UO KZS je ta sklep samostojno preklical, ne da bi kdo za to odgovarjal ! Moj namen na skupščini ni bil vnašati razdor med člani, temveč sem normalno, kot je bilo v praksi, zahteval samo zapisnik skupščine, ki ni bil poslan članicam KZS. Opozarjal sem le na temeljne organizacijske napake, ki prinašajo zmedo. Ne glede na to, je skupščina sprejela dnevni red, ne da bi v dnevnem redu pregledala realizacijo sklepov prejšnje skupščine in brez zapisnika prejšnje skupščine KZS.

( ?!? tako so delegati kupili nered in nenapisan – »ukalkoliran« zapisnik v poročilu predsednika KZS ). Pa vendar sem bil eden redkih delegatov, ki sem spremembe statuta vsaj prebral in smo jih v KD Šmarna gora proučili.

Iz izkušenj in prakse, ki sem si jo z leti pridobil, pa sem predvideval in doumel, kaj bodo te spremembe prinesle.

Še enkrat pa poudarjam, spremembe so sprejeli delegati članic KZS in ne predlagatelj. Kljub temu, da članice KZS predlagane spremembe niso natančno prebrale, proučile, o njih niso razpravljali na svojih upravnih odborih, kaj šele, da bi se posvetovali s kakšnim pravnikom, nosijo polno odgovornost za svoje ravnanje. Nekatere članice in posamezniki se danes že zavedajo, v kakšno zmedo so jih pripeljali taki predpisi. To žal ugotavljajo sedaj, ko je zmeda in brezpravno stanje že prisotno. Članice KZS pozabljajo, da one potrebujejo strokovne organe, ki jim bodo lahko pravno veljavno zagotovil opravljanje delovnih izpitov itn.

S sprejetjem zadnjih sprememb na skupščini KZS, so delegati članic naredili kinološki strokovni in upravni "PUČ", kar se že kaže v praksi. Na zadnjem sklicu zbora sodnikov za športne pasme psov 24.11.2005, ki ga je sklical predsednik KZS g. Denis KUZELJ na podlagi 34. člena statuta KZS, se je na zbor odzvalo le enaintrideset ( 31 ) od 134 vabljenih sodnikov za športne pasme. Na samem zboru smo bili zaradi premalo številčnosti prisotni sodnikov po razlagi predsednika KZS nesklepčni, čeprav veljavnega pravila, ki bi urejal sklepčnost v tem trenutku ni. Niti ga ne navaja statut KZS, niti kak drug pravno veljaven akt KZS. Pravilnik o strokovnem delu, ki navaja to pravilo sklepčnosti in je bil sprejet aprila 2004 ne velja več. Statut KZS v VIII. poglavju 45. člena - SPLOŠNI IN STROKOVNI AKTI ga ne navaja. Sam pravilnik o strokovnem delu pa tudi ni skladen s sedaj veljavnim statutom KZS.

Zanimivo je tudi število kinoloških sodnikov. Po statistiki KZS - ( lista prisotnih kinoloških sodnikov ) imamo v KZS skupaj 239 sodnikov. Od tega imamo 134 sodnikov za športne pasme, ostalo pa so kinološki sodniki za lovske pasme. Ko takole čez leto listam revijo KINOLOG in gledam vabila na razstavo ali kakšno drugo prireditev, so s strani KZS čez celo leto na take prireditve vabljeni ali pa je imenovano le manjše število sodnikov. Čez celo leto jih v slovenskem prostoru sodi le nekaj manj kot dvajset. Tudi tukaj se mi nekaj ne zdi logično in se ne ujema s prakso. Ali imamo v KZS res toliko aktivnih sodnikov, ali pa so samo na papirju. Včasih bi se lahko človek vprašal, če ni morda le peščica sodnikov strokovnih, ostalo pa je le za število? No pa to je že drugo vprašanje. Ne smemo prezreti empiričnega dejstva, da tako visoko nerealno število aktivnih sodnikov v nekaterih momentih blokira celotno delo KZS - delo strokovnega organa, kot je skupni zbor sodnikov. Zanimivo je predvsem to, da se je na zbor sodnikov odzvalo le 31 od 134 vabljenih sodnikov s športne strani. Tako po besedah predsednika KZS zadnji zbor sodnikov ni bil sklepčen oziroma zbor ni uspel.

Naj omenim še nekaj "cvetk" in zmede. Spremembe statuta KZS so pričele veljati 1.9.2005. V kinologu št. 11 so na strani 17 objavljeni sklepi UO KZS z dne 24. 6. 2005 kjer je bila potrjena strokovna komisija v sestavi ga. Marta BANDUR in dva člana za lovsko kinologijo g. Jože RUS in za športno kinologijo g. Rajko ROTNER.
Pa poglejmo naprej. V statutu KZS 25. člen opredeljuje :

Izpis iz statuta :
25. člen

Komisija za strokovna vprašanja skrbi za celotno strokovno področje dela KZS, zlasti pa :
• spremlja strokovno delo v vseh organizacijah članicah KZS,
• spremlja strokovno delo vseh kinoloških kadrov,
• spremlja spremembe standardov psov,
• predlaga delnim zborom sodnikov oblikovanje oziroma daje in sprejema pobude za sprejem strokovnih pravilnikov,
• predlaga delnim zborom sodnikov podelitev ali odvzem pristojnosti za vodenje vzreje ali druge pooblaščene kinološke dejavnosti,
• ocenjuje izdano kinološko literaturo in daje priporočila za njeno uporabo,
• oblikuje in pripravlja osnutke vseh strokovnih obrazcev KZS,
• potrjuje in izvršuje sklepe delnih zborov sodnikov,
• potrjuje napredovanje sodnikov, na predlog komisije za izobraževanje in izpite,
• daje soglasje za sprejem ter la spremembe strokovnih aktov in pravilnikov s področja vzreje, šolanja in preizkušnje psov,
• potrjuje listo aktivnih delegatov, pripravnikov, sodnikov in sprejema sklepe o začasnem ali stalnem prenehanju njihove funkcije, ( ali obstoja pravilo kdaj preneha funkcija )
• opravlja druge naloge strokovne narave po nalogu upravnega odbora.
Komisija za strokovna vprašanja šteje 6 članov, ki so po statusu mednarodni kinološki sodniki.
Po položaju sta člana komisije oba predsednika zbora sodnikov za lovske in športne pasme ter brez pravice glasovanja tudi vodja rodovne knjige.

…..konec izpisa.

Torej po statutu šteje ta komisija 6 članov, UO KZS pa je potrdil le tri in to prej, preden je bil statut veljaven. Za vodjo je UO KZS postavil sodnico ga. Marto BANDUR, ki je le državni sodnik in ne mednarodni kinološki sodnik. Nasprotno kot je navedeno v statutu. Torej gre za namerno kršenje statuta in to večkrat. Gospo kinološko sodnico Marto BANDUR osebno ne poznam, sem pa namenoma citiral naloge te komisije, pa se naj sama vpraša, če je sposobna kot državni sodnik nositi to odgovorno delo, tistim pa, ki so jo potrdili na to odgovorno nalogo, pa postavljam vprašanje, kdo bo nosil odgovornost ?
Tudi pravilo 6 članov te komisije je sporno število, ker je v 23. členu statuta KZS zapisano 3-5 članov.

Izpis iz statuta :
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA
23. člen

Upravni odbor lahko imenuje stalne in občasne komisije, ki so za svoje delo neposredno odgovorni upravnemu odboru.

Stalne komisije so:
• gospodarsko finančna komisija,
• komisija za kinološka priznanja in
• komisija za strokovna vprašanja
• komisija za izobraževanje in izpite
• komisija za prireditve.
Posamezno komisijo sestavljajo od 3 do 5 članov. Predsednika in člane komisije imenuje upravni odbor.
Komisije, ki jih imenuje upravni odbor KZS so za svoje delo odgovorne upravnemu odboru.

….konec izpisa.

Tudi število članov strokovnih komisij se med posameznimi členi v statutu KZS razlikuje in izključuje. Sam statut ima polno pravnih in strokovnih nasprotij. Tako na primer sedma alineja 20. člena statuta govori, da predsednik KZS sklicuje prvo sejo Zborov sodnikov med tem, ko 34. člen statuta pravi, da je sklicatelj zborov sodnikov le predsednik UO KZS. Dve pristojnosti ki se med sabo izključujeta. Tako lahko predsednik zbor skliče na lastno pobudo, na pobudo katerega od organov KZS ali na pobudo več kot polovice članov zbora sodnikov. 20. člen statuta KZS daje pravico predsedniku le za prvi sklic zbora sodnikov med tem ko 34. člen statuta KZS daje to pravico kot stalno pravico.

Ta statut resno kaže na kinološki "PUČ". Naj še obvestim vse članice KZS, da take ureditve, da bi UO KZS sprejemal strokovne pravilnike nima niti ena kinološka zveza držav evropske unije članice FCI. Po mojem osebnem mnenju strokovne pravilnike ne more sprejemati UO KZS. Prej bi bilo logično, če bi jih sprejemala skupščina KZS kot pa UO KZS, pa še to je precej v nasprotju z logiko strokovnosti. O taki ureditvi stroke pri nas v Sloveniji, bi bilo zanimivo slišati mnenje mednarodne organizacije FCI !?

Predlagam, da si ogledate in proučite stare statute, kjer so bili bolj natančno opredeljeni o organizaciji strokovnih organov in ti statuti niso bil v nasprotju z zakonom o društvih. Upoštevati je treba dejstvo, da delni zbori in njihove komisije delujejo po starem sistemu. Drugače je nemogoče strokovno delovati in nasprotuje vsej strokovni logiki. Sedaj je omogočena zelo velika možnost lobiranja posameznih skupin, da odločajo o stroki, za katero niso stvarno pristojni in obstaja zelo velika nevarnost rušenja že iz prakse in skozi zgodovino pridobljenega strokovnega znanja, če že ne z preglasovanjem pa kako drugače. Če je to v vašem interesu ali v interesu skupnosti, se vprašajte sami, jaz osebno ne vem, kakšne cilje imate vi v naši skupni organizaciji KZS ? Članice se morate vprašati, kaj želite imeti od strokovnega delovanja KZS.

Iz vsega napisanega članka, ki sem vam ga predstavil, ter iz dejanskih dogodkov, ki so se vrstili v zadnjem času, ste lahko razbrali kdo in kaj krši in kdo kaj ogroža ! Članice imate možnost predlagati uvedbo disciplinske kršitve statuta, saj so javno objavljeni in zapisani članki in objave, vendar vas moram opozoriti na 25. člen pravilnika o disciplinski odgovornosti. V tem členu pravilnika o disciplinskih kršitvah predsednik KZS pooblasti enega izmed članov UO KZS, da po potrebi predlaga uvedbo disciplinskega postopka. No pa smo spet pri eni drugi organizacijski »cvetki«. Tukaj lahko uporabimo parolo "Janezek toži, Janezek sodi". V vsakem primeru potuje pobuda za uvedbo disciplinskega postopka na UO KZS in šele UO KZS predlaga uvedbo. Zanimivo pa je, da imamo v statutu KZS opredeljeno v 30. členu, dvostopenjski disciplinski organ - komisijo. Statut ima jasne opredelitve vendar, če vzameš v obzir in dejstvo, da pobuda za uvedbo disciplinskega postopka potuje najprej na UO KZS in šele UO KZS po lastni presoji - odločitvi uvede disciplinski postopek, se vprašaš ali ni to morda tristopenjski disciplinski organ. Ko pa prebereš 19. člen statuta KZS pod naslovom Pristojnosti skupščine : enajsta alineja, ki pravi, da skupščina dokončno odloča o pritožbi zoper disciplinske komisije. 19. člen enajsta alineja ;

Izpis iz statuta 19. člena 11 alineja naslov pristojnosti skupščine:
- dokončno odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije KZS
…..konec izpisa
Sedaj pa se lahko človek vpraša ali ni morda to že četrta stopnja ?

Kot članica KZS Šmarna gora, postavljam vprašanja statutarni komisiji, ki ima edina pravico ščititi in razlagati statut KZS ( 32. člen statuta ) in naj javno preko revije KINOLOG odgovori ;

1. Ali smejo kinološki sodniki za delo opravljati ocenjevanje dela psov kot so Agility, tekmovanje in izpiti itd.. ?
2. Če smejo, potem navedite kateri strokovni organ, po sedaj veljavnem statutu KZS, ima to pristojnost ? Velja za delo psov tako v športni, kot v lovski kinologiji ?
3. Če ni navedenega organa za ocenjevanje dela ali morda to pravilo navaja kateri drug člen statuta KZS ? Če, kateri ?
4. Po katerih strokovnih aktih delujejo strokovni organi KZS, ki jih navaja VIII. poglavje pod naslovom »SPLOŠNI IN STROKOVNI AKTI« 45. člen statuta pa naj bi jih navajal ?
5. Koliko stopenjski organ ima KZS za disciplinsko odgovornost in ali ni odločanje, kaj je disciplinski prekršek delo disciplinske komisije ?
6. Ali si morda 20. člen in 34. člen statuta KZS ne nasprotujeta o pristojnosti sklica zbora sodnikov ?
7. Zakaj delne zbore sodnikov sklicujejo predsedniki posameznih strokovnih komisij, ko pa statut KZS jasno opredeljuje, da ima to pravico le UO KZS ( 22. člen, pristojnosti upravnega odbora, 23 alineja )
8. In nenazadnje lektoriranje statuta 19. člen četrta alineja, kaj pomeni mešanica stavka ki pravi :
Izpis iz statuta KZS 19. člen, četrta alineja ;
• sprejema sistemizacijo delovnih mest v servisnih službah, j( - razpiše volitve predsednika KZS in ostalih organov skupščine, voli predsednika KZS.
Konec izpisa

Slavist je verjetno v tem primeru spregledal napako, ali pa je to morda tudi eden izmed novih modnih trendov splošne evropske smernice, kakor jih navaja predsednik. Naj na koncu statutarni komisiji navedem še eno vprašanje;

Zakaj imamo zbore sodnikov za lovske oz. športne pasme psov, če pa se uradno sodniki delimo na sodnike za ocenjevanje zunanjosti in sodnike za ocenjevanje dela po posamezni dejavnosti ali namembnosti ?

No pa pustimo ta nasprotja, ki jih kar mrgoli v statutu in pravilih. Situacijo je potrebno gledati iz pozitivne strani. Vsi imamo »željo« dobro delati, zato vam v novem letu 2006 želim le vse najboljše. Rešitve za normalno delovanje KZS obstajajo. Treba bo zavihati rokave, sklicati izredno skupščino in s statutarnim sklepom urediti normalno delovanje strokovnih organov KZS. Dela imate dovolj. Kinološkim sodnikom športne in lovske smeri pa v premislek ; Kako dolgo boste še naprej ocenjevali delo psov za članice KZS brez pravno veljavne podlage ? Obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja poneverbe listin. Zavedati se moramo ( vedeti moramo ), da je vsaka izdaja rodovnika, delovne knjižice, vzrejnega dovoljenja itn., izdaja uradnega dokumenta KZS. Kaj se šteje za poneverbo ali izdajanje uradnih listin, ki nimajo pravne podlage, no, to vprašanje bodo reševali drugi državni organi.

Članek je težko razumljiv. Poleg članka potrebuje človek še sedaj veljaven statut, dva stara statuta za nazaj, dopis predsednika KZS št. 3413, pravilnik o disciplinski odgovornosti ( sprejet na skupščini KZS 13.4. 2003 ) in še nekaj revij kinologa. Če pa ima človek voljo in željo doprinesti sebi in skupni organizaciji uspešno in pozitivno delovanje, si bo vzel čas in zadevo proučil.

Pa srečno v 2006 Vaš negativec ali ropotalo, kot me imenujejo nekateri vaši priljubljeni sodniški kolegi.

Mednarodni kinološki sodnik Anton ES

Sevnica 31. 12.2005



Mogoče vam je sedaj bolj jasno vprašanje "Smo mar sedaj pripeljali strokovnost kinološkega dela, na rob prepada ?"

Odprto pismo je 1. 2. 2006 objavljeno na mojpes.netu s soglasjem avtorja, g. Antona Esa

Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.