Mantrailing je iskanje pogrešane osebe s pomočjo psa. Izraz izhaja iz angleščine: iz besed man = oseba in trailing = sledenje.

Pri mantrailingu se pes orientira po sledi vonja človeka - po njegovem individualnem vonju. Te lastnost koristijo vodniki psov, da lahko tudi v mestu najdejo pogrešano osebo.

Razlika med mantrailingom in sledenjem:
Pri mantrailingu se pes orientira po individualnem vonju človeka.
Nasprotno se pri sledenju išče po poškodbah tal.

Ljubljana, 20. september 2009 - Enajsti memorial Boža Talana, ekipno tekmovanje vodnikov reševalnih psov, je letos pripadel reševalcem Kinološkega društva (KD) Tolmin. Drugo mesto so zasedli njihovi kolegi iz KD Nova Gorica, tretje pa domačini iz KD Šmarna gora. Tradicionalna prireditev, s katero se slovenski reševalci vsako leto spomnijo na tragično umrlega kolega in kinološkega sodnika Boža Talana ter kolegico Mojco Plaznik, se je končala v soboto zvečer na vadbišču KD Šmarna gora - Tacen. Edino tovrstno tekmovanje reševalskih trojk pri nas namreč organizira tamkajšnja Enota reševalnih psov, letos pa se ga je udeležilo 13 ekip iz Slovenije in ena s Hrvaške.


Zmagovalna ekipa KD Tolmin

Samobor, 6. julij 2008 – Koprčan Roman Starman je od danes najboljši vodnik reševalnega psa na svetu. S svojo labradorko Kano je na 14. svetovnem prvenstvu vodnikov reševalnih psov, ki je potekalo med 30. junijem in 6. julijem v Samoborju na Hrvaškem, osvojil prvo mesto v iskanju pogrešanih v naravi. Njegov uspeh so dopolnili še Urška Novel s 3. mestom v isti disciplini. Ekipno so Roman, Urška in Jerneja Ternovec zasedli drugo mesto. Uspešen je bil tudi član kranjskega Kluba vodnikov reševalnih psov (KVRP) Jure Pribičevič, ki je s svojim zlatim prinašalcem Panom v iskanju zasutih v ruševini zasedel 6. mesto. Prvenstva, ki ga je organiziral Hrvaško združenje za šolanje reševalnih psov (Hrvatska udruga za obuku potražnih pasa) in na katerem so bili 103 vodniki iz vse Evrope, Koreje in Japonske, se je udeležilo 15 slovenskih vodnikov reševalnih psov, članov Enot reševalnih psov Slovenije (ERPS) kinološke zveze Slovenije, Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije (DVRPS) in KVRP.


Roman Starman in Kana

V Enoti reševalnih psov (ERP) Kinološkega društva Šmarna gora so zadnji septembrski konec tedna znova dokazali, da so izvrstni organizatorji. Že osmo leto zapored so organizirali Talanov memorial, prireditev na kateri se vsako leto zbere več slovenskih vodnikov reševalnih psov s svojimi kosmatinci. Vsako leto pa se jim pridružijo tudi kolegi iz tujine – letos so bili to madžarski in slovaški reševalci. Skupno je letos nastopilo 14 reševalnih trojk.

Memorial Boža Talana, kot je uradno ime enodnevne prireditve, je posvečen dolgoletnemu kinološkemu sodniku in vodniku reševalnega psa, predvsem pa dobremu prijatelju Božu Talanu, ki se je leta 1998 smrtno ponesrečil v prometni nesreči ob vračanju s poletnega tabora reševalnih psov. Letos pa je bila prireditev posvečena tudi prijateljici in vodnici reševalnega psa Mojci Plaznik, ki je umrla v tragični nesreči, ko se je poleti na Svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Švici podrl prireditveni šotor.

Vodniki reševalnih psov smo znani po tem, da se radi udeležujemo takšnih in drugačnih dobrodelnih prireditev in preventivnih akcij. Radi se namreč odzovemo vsakemu povabilu, s katerim na svoj način pripomoremo k ozaveščanju ljudi. Tokrat smo se člani Enote reševalnih psov Obala Koper odzvali vabilu članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Izola, ki so z republiškimi in piranskimi kolegi na plaži v Simonovem zalivu organizirali preventivno akcijo v okviru projekta EUCHIRES. Akcija, v kateri Slovenija sodeluje skupaj s 14 evropskimi državami, je bila namenjena ozaveščanju staršev in otrok o tem, kako pomembno je, da so v avtomobilu vedno pripeti. Otroci pa jo poznajo zaradi priljubljene figurice pasavčka, ki jo dobijo, ko so v avtomobilu pripeti z varnostnim pasom. Poznajo jo tudi po geslu »Red je vedno pas pripet!«.

Nekje med skoraj tisočglavo množico izolskih in piranskih otrok, starih med šest ter 12 let, smo tako svoje mesto našli tudi mi s svojimi kosmatinci. Ob zvočni kulisi Čukov, ki so zabavali občinstvo, smo otrokom poskušali povedati in pokazati vse, kar znamo. Predstavili smo jim svoje delovanje, jim pokazali, kako so naši kužki poslušni, jim povedali, kako naj se obnašajo ob srečanju z napadalnim psom in dokazali, da naši kužki najdejo tudi skrite (oziroma v resničnem življenju pogrešane) ljudi. A če smo se še tako trudili biti resni, so otroke najbolj zabavali trikci in norčije, ki so jih uganjali naši kužki. Pa nič za to! Skupaj z malčki smo se namreč zabavali tudi mi. Prav tako tudi policisti, gasilci, reševalci in vsi, ki so otrokom v nekaj uricah poskušali pokazati, s čim vse se ukvarjajo.