Če vprašamo živalovarstvene aktiviste, bo večina za posvojitev, če pa postavimo vprašanje na pasji razstavi, jih bo večina za nakup pasemskega psa (to so psi z rodovniki).

Pred odločitvijo za pasjo pridobitev se ni mogoče zanesti samo na to, kateri skupini smo bližje - tisti, ki se ukvarja z reševanjem problema zapuščenih psov, ali tisti, ki se ukvarja z vzrejo in pasemskimi psi. Poleg individualnih potreb in želja je mnogo dejavnikov, ki odločajo o našem odgovoru in odločitvah za naš izbor, zelo pogosto pa v dejanjih povsem mahnemo mimo naših lastnih prepričanj: kot prepričani posvojitelji kupimo pasemskega psa ali kot dolgoletni lastniki pasemskih psov po hipni odločitvi posvojimo psa, ki išče dom.

Najpogostejša izjava v prid posvojitev je, da je neodgovorno kupiti pasemskega psa, ko pa je toliko zapuščenih psov, ki iščejo nov dom in ljubezen, dajejo pa samo čisto zvestobo. Osebno menim, da je neodgovorna taka izjava, ne pa nakup psa. V debatah prihaja celo do verbalnih napadov zagovornikov posvojitev na lastnike pasemskih psov in zagovornike nakupa le-teh. Redkeje pa naletimo na napade kupcev pasemskih psov na posvojitelje ali zagovornike posvojitev.

Enako odgovorna sta lahko posvojitev in nakup, kot sta lahko tudi enako neodgovorna.


foto Anja Škof

... in zakaj so 'nerodovniški čistokrvni psi' tako dragi?

Vsi mladiči na slikah so pasemski psi z rodovniki.

Vsak dan znova in znova se pojavljajo dileme posameznikov o tem, kako so rodovniški psi dragi in kako je ceneje, lažje in priročneje kupiti prav tako krasnega 'nerodovniškega čistokrvnega psa' za veliko manj denarja. Pogosto ljudje pravijo, da so 'rodovniki samo za razstave', kamor oni s svojim psom ne nameravajo hoditi, torej ne potrebujejo rodovnika, v isti sapi pa trdijo, da želijo prav to (pač eno) pasmo in nobene druge. Take izjave so neumne. Namreč, brez rodovnika pasemskega psa ni in če kupci ne potrebujejo rodovnikov, tudi pasemskih psov ne kupujejo.

Resnica je ta, da je lahko pes neke pasme samo tisti, ki ima znano in evidentirano poreklo, saj le za takega psa lahko rečemo, da neki pasmi pripada oz. imamo za takšno trditev na voljo dokument 'rodovnik' oz. pasji rojstni list, v katerem so navedeni njegovi predniki. Pes, kateremu tako prodajalci kot kupci rečejo 'čistokrvni brez rodovnika' je dejansko pes, za katerega ne moremo z gotovostjo vedeti, kakšnega porekla je, saj zanj nimamo prav nobenega dokumenta, ki bi dokazoval njegov izvor ali nam karkoli povedal o njegovih prednikih. Izgovor za nasprotovanje tej trditvi je običajno ta, da njihov pes izgleda točno tako, kot kakšen rodovniški predstavnik pasme. Žal to povedo predvsem ljudje, ki še niso slišali za standard pasme in ki sploh ne vedo, kako mora predstavnik pasme izgledati. Za take je vsak rumen srednje velik pes s srednje dolgo dlako zlati prinašalec, v resnici pa je za zlatega prinašalca (kot tudi za vse druge pasme) točno določeno v standardu, kako mora izgledati (vse podrobnosti). Iz tega izhaja, recimo, tudi napačna ocena, da so zlati prinašalci med pasmami z največ ugrizi ljudi, saj lastniki pri veterinarju tudi za rumenkaste mešance radi rečejo, da so zlati prinašalci in potem je tak napačen podatek vnešen v register, od koder se črpajo podatki. Vemo pa, da poznavalci priporočajo zlatega prinašalca tudi za družine z otroki.

Pa v tem članku ne bomo iskali izgovorov za pasemsko opredelitev posameznih psov, temveč bomo pogledali, kako izgleda, katere naloge in vrste stroškov prinaša odgovorna vzreja rodovniških psov, ter kako v večini izgleda reja 'čistokrvnih psov brez rodovnikov' in kje so stroški takega rejca ... Na kratko, kdo je zaslužkar s pasjim blagom, ter kakšne so odgovornosti lastnikov psov in kupcev. Večina ljudi, ki ne pozna rodovniške vzreje, trdi, da so vzreditelji zaslužkarji in da so rodovniški psi predragi. Bomo pogledali, ali kaj od tega drži.

Želim si, da bi po branju tega članka kupci psov znali oblikovati prava vprašanja, ki jih mora vsak postaviti prodajalcu pred nakupom psa, tako vzrediteljem rodovniških psov, kot tudi vsem ostalim. Kot kupci živega bitja se nikoli ne smete zadovoljiti s puhlicami, pavšalnimi odgovori ali vzeti psa, ga plačati in brez vprašanj ter odgovorov oditi. Vedno poskušajte preveriti čim več od prodajalca dobljenih informacij še kje drugje. Z rodovniki je to dosti enostavno, skoraj nemogoče pa tam, kjer rodovnikov ni.


rodovniški mali angleški hrti – whippeti
foto psarna Komarska

Da bi strankam olajšali postopek vnosa živali ter preprečili ilegalni vnos teh živali v Slovenijo, Veterinarska uprava RS opozarja, da iz tretjih držav vnos psov (tako nekomercialni kot komercialni), ki so mlajši od treh mesecev in necepljeni proti steklini, ni dovoljen.

Izjema je Hrvaška. Iz Hrvaške so dovoljeni nekomercialni premiki psov, ki so mlajši od treh mesecev in necepljeni proti steklini, pod pogojem, da je v hrvaškem potnem listu (v rubriki XI. - drugo/others) potrjena izjava, da je bila žival na kraju rojstva brez stikov z divjimi živalmi, ki bi lahko bile izpostavljene okužbi z virusom stekline.

Psi morajo za nekomercialni premik iz ostalih držav izpolnjevati pogoje, ki so z evropsko zakonodajo določeni za določeno tretjo državo. Države se delijo na tiste, ki imajo ugodne razmere glede stekline in na tiste z neugodnimi razmerami glede stekline. Za vnos iz tretjih držav z neugodnimi razmerami glede stekline morajo živali izpolnjevati strožje pogoje.

Pri vnosu psa v Slovenijo ga je v skladu z Zakonom o veterinarskih merilih skladnosti potrebno v sedmih dneh ali najkasneje do dopolnjene starosti treh mesecev prijaviti v Centralni register psov. Po predložitvi ustreznih dokumentov (veterinarsko spričevalo in identifikacijski dokument), preverjanju mikročipa ter izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, pooblaščeni veterinar za žival izda evropski potni list za hišne živali. V kolikor je pes označen le s tetovirno številko (dovoljeno samo do 3. julija 2011), ga mora veterinar označiti z mikročipom.

OPOZORILO: Označitev z jasno čitljivim tetovirnim znamenjem je dovoljena le do 3. julija 2011! Po tem datumu psi s takšno identifikacijo ne bodo smeli vstopiti v EU (Slovenijo). Dovoljena bo le oznaka z mikročipom.

Preden pasji ali mačji mladiček pride v nov dom, naj se vsa družina posvetuje o spremembah in obveznostih, ki jih prinese nov hišni ljubljenec. Otroke poučimo, da psiček ali mucek ni igrača in morajo z njim ravnati nežno in previdno ter ga pustiti pri miru, kadar si zaželi počitka.



Oprema za mladička
Priporočljivo je, da mladička večkrat obiščemo, še preden pride v naš dom. Na njegov prihod pa se je treba ustrezno pripraviti in poskrbeti za ustrezno opremo.

Nataša Čok
vzrediteljica tibetanskih terierjev
december 2007

Resnice in vprašanja
Namen mojega pisanja ni, da bi vas odvrnila od novega družinskega člana - mladička ali odraslega psa.

Za seboj imam kar nekaj izkušenj in sem mnenja, da je za dobrobit psa (oprostite, tu so ljudje na drugem mestu) in njegove nove družine pomembno, da se ljudje res zavedamo vsega, kar nas s prihodom psa čaka. Kajti pes ni igrača, ki bi se jo po mesecu ali dveh naveličali in odvrgli, zamenjali ali peljali na servis,... Ljudje smo tisti, ki nosimo odgovornost za naše kosmate prijatelje - za njihovo življenje in za njihova dejanja!

Vsi smo "krvavi pod kožo" in vsakemu od nas se lahko na naši poti življenja marsikaj zgodi. Ko pa se odločimo, da v naše življenje pripeljemo psa, je to odločitev, ki mora temeljiti na odgovornosti, brezpogojni ljubezni in zavedanju, da smo mi njegov svet!

Kot vzrediteljica vedno ogromno povem novim interesentom, a še vedno včasih ugotavljam, da morda premalo. Zato in samo za kužkovo, vašo in našo srečo so postavljena naslednja vprašanja. Samo v razmislek, še enkrat ali pa znova in znova ...

Torej ...

Ali ste res pripravljeni na novega družinskega člana?