piškotki | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | popusti za člane | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme galerija koledar pomagajmo forum pasji faq trgovina
Prijava
Uporabnik:
Geslo:
 
Kdo je tukaj?
Člani: 0 | Gosti: 19
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2015 © Jana

mojpes.net na Facebooku


(1) 2 3 4 ... 6 »
Dodal/a jana 18.5.2015 17:26:53 (410 prebrano)

Fragmenti, misli, dejstva, resnice in manj resnične resnice o življenju z mojim psom

Avtorica zgodbe in fotografij je Sara Berginc.
Zgodba je bila na mojpes.netu prvič objavljena 1. 2. 2006.


Kakšni terierji, kakšni ovčarji, kakšni špici in čivave? Pes mora biti pes!
Takšen, da padeš skupaj, ko ga vidiš! Takšen, da onemiš od spoštovanja, ko mu zahromi v grlu, kot v motorju 8-valjnika! Takšen, da pozeleniš od zavisti v želji, da bi se drugega konca vrvice oprijemala tvoja roka!
Pa naj rečejo, da je to mrcina, zlodej, bik, ... Ne, to niso nikakršne žaljivke! Prej izrazi zavisti, spoštovanja in strahu pod tujim imenom, bi rekla na kratko. Ja! To so prave sanje.

Ampak, ker sem po horoskopu kozorog, sem menda nagnjena k realnemu pogledu na svet. Verjetno se zato nikoli ne bi odločila za mogočnega kavkazca ali še mogočnejšega pirenejskega mastifa, pa čeprav se topim ob njunem izgledu in še bolj ob njunem značaju. Od nekdaj občudujem takšne pse in še bolj ljudi, ki jih LAHKO imajo. Kakšen karakter! Kakšna odločnost! En sam nepravilen korak in že si le še lutka v šapah 80-kg molosa. Moč vredna vsakega spoštovanja. Preden se zaveš, te ovije okrog prsta in te spremeni v ... butlerja! Kakšna škoda, da so ti psi namenjeni le redkim izbrancem, včasih pomislim. Izkušnje in znanje niso dovolj, človek mora biti rojen za takega psa. Čutiti mora, da ga lahko obvlada edinole z umom, nikoli z roko, nikoli fizično. Da se ujame z njim, da zna določiti mejo in reči Ne. Ampak tisti pravi Ne. Ne, ki se prime in ne odplava mimo kot papirnata ladjica.

Ah, obsojena sem na mile pse, si priznam takoj nato ... Na take, ki so bolj ali manj sami nagnjeni k podrejanju, ki neradi ugovarjajo ali se postavljajo zase, ki so nekje za tabo ali pod tabo in venomer pazijo, da se ne bi spotaknil obnje. Ampak ne ... Tudi to ni zame! Rabim vsaj kanček izziva! Hočem trmoglavost, samosvojost, nagajivost, ki me bo spravljala ob živce in mi nudila neizmerno zadovoljstvo ob drobnih zmagah v bitkah "Kdo bo koga". Čeprav ne bo neizmerne odločnosti, ki bi me ob popuščanju krmila dobesedno odplaknila s krova, bo zvita nagajivost, ki mi bo vsake toliko dala vedeti, da nikoli ne bo povsem moja in samo zame. Da me bo nemalokrat ravnodušno ignorirala, spet drugič izzivala iz varne razdalje in se režala mojim neuspešnim in
neprepričljivim povabilom. A na koncu bo še zmeraj ob meni in nikoli nad mano ali pod mano, tudi če se bom neštetokrat vdala ali neštetokrat zmagala.
Takšen je lahko samo novofundlandec. Hvala bogu, da sem obsojena nanj!


A rabim sploh kaj napisat ...


Dodal/a jana 26.1.2015 9:24:24 (1888 prebrano)

Ja, izbiram tudi po izgledu in barvi

"Zakaj ne posvojiš psa iz zavetišča?" je pogosto vprašanje, ki ga prejemam. "Primeren lastnik si za takega psa, ki ima morebitne vedenjske težave, ker imaš veliko izkušenj in znanja. Pa še rešiš ga."

Z navedenim se popolnoma strinjam. Prav tako z veseljem odgovorim na tako vprašanje. Všeč mi je, da ljudje posvajajo. Tudi sama imam posvojenega muca iz zavetišča Gmajnice, ki ga nikakor ne bi dala nikomur. Muc s čudovitim karakterjem, ki se rad boža in nima strahu pred mojim psom. Poleg tega je prijazen do moje male hčerke.

Vendar včasih vprašanje o posvajanju preide mejo in izgubi naravo vprašanja. Postane že obtoževanje in poskuša vzbujati krivdo. Sledi mu pojasnilo ali namig, zakaj kupujem in ne posvajam. S tem menda podpiram vzrejo, ki ta svet še bolj trpa s potencialnimi živalskimi brezdomci. Svojega načina življenja ne vsiljujem nikomur in posledično ne želim pritiskov name s strani drugače mislečih. Pa ni važno, kakšno poslanstvo so si zadali.


Dodal/a jana 21.1.2015 23:05:21 (5911 prebrano)

Brez podatkov o pasji materi ni enostavne registracije mladiča
So pasjim manipulantom šteti dnevi?

Vse se začne pri psicah, kotitvah, mladičih, nakupih, posvojitvah ... če vas kot kupca do sedaj ni zanimalo, kdo je, kje je in kako ravnajo s pasjo materjo mladiča, ki ga kupujete ali posvajate, bodo to sedaj najpomembnejši podatki, če boste želeli, da bo začetek vašega skupnega življenja s psom pozitiven, brez upravnih in inšpekcijskih postopkov ter brez bolečih kazni za vaš žep. Konec je izgovarjanja na to, kaj vse 'morajo' početi prodajalci, vzreditelji in drugi. Vsak kupec in/ali posvojitelj psa je dolžan kupiti in/ali posvojiti psa odgovorno, torej po predpisih in z vso zahtevano dokumentacijo.

2. alineja 3. odstavka 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), ki določa, da mora pristojna veterinarska organizacija ob prijavi psa v centralni register psov vnesti tudi podatke o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015, je z začetkom tega leta stopila v veljavo. V Sloveniji so se tako že skotili prvi mladiči, za katere bodo lastniki morali ob registraciji navesti tudi številko mikročipa njihove matere.

3. člen novega Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali določa, da mora biti vsak pes označen z mikročipom najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti, za namen premikov izven Slovenije ali pred prvo spremembo lastništva pa že pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti.

Do sedaj ste sicer lahko brezbrižno prevzeli psa brez dokumentov na parkingu lokalne bencinske pumpe, ga prešvercali od bog ve kod, ga posvojili direktno iz sosedove štale ali enostavno obdržali najdenčka. Zdaj je s takim početjem verjetno za vedno konec. Psa, skotenega v Sloveniji po 1. 1. 2015, ne boste mogli registrirati brez težav, če ne boste imeli podatkov o njegovi materi, za registracijo uvoženega psa potrebujete spremljajoče veterinarske dokumente, najdenčka pa morate 'prijaviti' v zavetišču.


foto arhiv mojpes.net


Dodal/a jana 16.1.2015 21:14:44 (1961 prebrano)

Po kaj naj gredo kupci psov na pasjo razstavo?

Vedno sem presenečena, ko pride na mojpes.net kdo vprašat, katero pasmo naj si kupi. Ponavadi opiše, kako mora pes izgledati in kaj želi z njim početi. Nekateri mu naštevajo razne pasme in pasemske skupine, drugi predlagajo posvojitev v zavetiščih ali pri društvih, vsi pa opozarjamo, kaj vse je treba vložiti v psa, da se, ko odraste, morda vklopi v življenjski slog lastnika ... In potem nas naravnost 'sezujejo' izjave novincev, da so si ogledali slike in opise predlaganih pasem na netu in ja ..., "ta ali oni bi pa res bil tapravi". Včasih celo pričakujem izjavo, da bo izbrana pasma res pasala k budilki na nočni omarici.

Nakup psa ni hec, zato tudi iskanje informacij ne sme biti omejeno samo na gledanje slik na internetu, ki mu sledi dvig telefona in klic na oglas z 'bolhe'. Predsodke pred kinološkimi prireditvami bi morali vsi kupci psov za vedno pustiti daleč zadaj. Kdor namerava v svoj dom pripeljati psa, se mora nehati pretvarjati, da na razstavi ni mogoče izvedeti ali videti nič pametnega. Po informacije o pasmah je treba oditi tudi tja, kjer je več psov na kupu, da vsaj vidite, kako predstavniki kakšne pasme v resnici izgledajo in kakšne so razlike med njimi. če razmišljate o psu, pojdite za začetek na pasjo razstavo, kjer je ponavadi nekaj sto predstavnikov različnih pasem in starosti. Imeli boste kaj videti in imeli se boste s kom pogovarjati. Naj bo vaša prva pasja razstava nekje na odprtem in ne v dvorani. Obisk ene razstave, na kateri boste nabrali informacije, ki jih potrebujete za iskanje pravega psa zase, ne pomeni, da bi morali postati stalen obiskovalec pasjih razstav.


Evropska razstava psov 2010, Celje, foto arhiv mojpes.net


Dodal/a jana 16.1.2015 13:29:59 (1591 prebrano)

Posvojitev psa - je virtualno vedno realno?

Psa bi. Posvojenega. Odraslega, že malo umirjenega. Ampak dovolj klovnaste narave oz. pasme oz. mešanice, da bo razigran, norčav veseljak in bo znal pokazat, da se življenje zajema s ta veliko žlico. Nekaj dovolj velikega in robustnega, kar ne bo izpustilo kosmate dušice, če se vanj po nesreči zaleti otrok. Hm, kaj lovskega? Do zdaj nam je šlo s pol-lovko sanjsko ... Mogoče pa tudi ne - odrasel pes iz druge roke, po možnosti vzgojen za lov - to pomeni povodec in sledna vrv za večino trenutkov, mogoče celo za (skoraj) vedno. Še se spominjam, kako so pri prejšnji v začetku otroci frčali naokrog, ko se je dolga sledna vrv začela bliskovito pomikati po svoje, meni pa je zmanjkovalo rok. Kaj pa bokser? A obstajajo taki, ki se ne slinijo in nimajo sploščenega nosa? Hecam se ... Karakter je prima. No ja, v bistvu pasme ne potrebujem, čisto mirno lahko živim s pisano mešanko z vseh vetrov, ki je karakterno blizu mojim pričakovanjem. Nekaj veselega, posrečenega, ki zmore z mularijo in mačkami. In da ji je življenje v užitek, ker jaz se hočem igrat! Ah, pa še dlaka - za mojega, ki je noče - baje mora biti kratka. Dragi, bi kitajskega plešastega psa, al' kaj je že tisto? S prepričevanji se nikamor ne premaknem. No, pa naj bo kratka. Težko živim brez psa, zato me ne gane posebej, če je roza-zelen ali pa kratkodlak. Naj ti torej bo, dragi mož ...


foto P.M.


(1) 2 3 4 ... 6 »
Dogmania - Trgovina za male živali in salon za nego psov
PRRRodAJALna - spletna trgovina Zavetišča Horjul
Zavetišče za živali Horjul
Kupujete psa z rodovnikom?
Kdo je kraševec? width=
Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
domov | o psih | koledar | galerija | pasme + oglasi | pomagajmo psom | forum | pasji faq | trgovina | informacije - pomoč | splošni pogoji

2000-2015 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Strežniki Netis.