Avtor Vanja Alič, Dnevnik

Zavetišča za zapuščene živali so le izvajalec dejavnosti, ki jo zakon v reševanje nalaga občinam. A občine plačujejo le prvo pomoč poškodovanim živalim in eventualno evtanazijo, zdravim živalim pa cepljenja, sterilizacijo oziroma kastracijo ter hrano in vodo za prvih 30 dni bivanja.

"Sodelovali bomo samo še s tistimi občinami, katerih občinski svetniki nas ne bodo ozmerjali s kriminalci in zaslužkarji," kar malce prizadeto odvrne Polona Samec, vodja Zavetišča za zapuščene živali Horjul, ko jo pobaramo o cenah njihovih storitev, ki se zdijo v očeh laične javnosti velikokrat predrage. Njene besede se sicer nanašajo predvsem na nedavne izjave kamniškega občinskega svetnika in poslanca Mateja Tonina, ki je med razpravo o podelitvi koncesije za oskrbo zapuščenih živali na nedavni seji občinskega sveta dejal, da se je v 'zavetiščarski' posel zrinila kriminalna združba, ki naj bi se s prevarami prisesala na občinske proračune. Ob tem je problematiziral tudi 500 do 600 evrov, kolikor v povprečju občina nameni za eno zapuščeno žival na mesec, in pomenljivo pripomnil, da je znesek višji od minimalne plače.

Vodja horjulskega zavetišča poudarja, da je po zakonu zapuščena žival na seskih občine le mesec dni. A ker v Horjulu zdravih živali tudi po tem času ne evtanazirajo, kar bi bilo sicer za zavetišče najceneje, so odtlej izključno njihova skrb. Samčeva pravi, da se morajo znajti, kakor vedo in znajo, zato iščejo donatorje in - po zgledu tujine - tudi tako imenovane posvojitelje na daljavo, ki na mesec prispevajo denar za svoje varovance. "Na naši spletni strani si lahko vsakdo ogleda števec, ki za vsako posamezno žival navaja, koliko dni je že v zavetišču. Trenutno imamo enega psa, ki je pri nas že 1500 dni, medtem ko je muck, ki so pri nas že tri ali štiri leta, cel kup. Normalno, da ne bomo v žival vlagali - pa ne samo denarja -, potem pa jo evtanazirali."


foto arhiv zavetišča Horjul

Z zanimanjem sem prebral zbir ugotovitev veterinarske komisije v letu 2012, ko je le ta prvič v času postavitve zavetišč obiskala vsa zavetišča na območju Slovenije.

In kaj ugotovimo?

Vsi zasebniki, ki "močno služijo na račun ubogih živali", imajo do neke mere urejene bivalne pogoje, kot jih zahteva pravilnik o zavetiščih za zapuščene hišne živali. Pojavljajo se določene pomankjivosti pri samem delu in nekaterih vpisih v evidence, kjer smo vsak zase, po lastni presoji zdrave pameti, reševali nastale situacije, saj dodatnega strokovnega pojasnila, kljub mnogim pismom in prošnjam našemu nadzorniku (VURS), primernih odgovorov nismo dobili. Bili pa smo deležni mnogo nadzorov, kakor tudi nemalo izrečenih mandatnih kazni za anomalije, kot so en pes preveč v zavetišču, glede na registrirano število s strani VURS, zapiranje določenih delov zavetišč in izdajanje ureditvenih odločb, spisek je dolg in neugleden.

Vsa zavetišča, "ki močno služijo na račun ubogih živali", pa smo zagotavljala minimalne pogoje glede namestitev psov, karanten, namestitev mačk, vozil, strokovne usposobljenosti zaposlenih, čeprav v določenih primerih tudi to uradnim veterinarjem ni zadostovalo.

Prvič je pred nami celosten pregled delovanja vseh slovenskih zavetišč za zapuščene živali, pripravljen na podlagi dokumentov, ki so jih pri svojem delu izdelali inšpekcijski organi Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na podlagi sklepa generalne direktorice VURS, št. 1004-6/2010/12, z dne 15. 2. 2012, je bil v letu 2012 opravljen inšpekcijski nadzor nad vsemi registriranimi zavetišči za živali v Sloveniji. Skupina inšpektorjev takratne Veterinarske uprave RS je preverila delovanje zavetišč za živali, s povdarkom na ravnanju z živalmi ob sprejemu, izvajanju karantene oz. izolatorija, sterilizacije in kastracije, nudenju veterinarske oskrbe in označevanju oddanih živali.

Časovno je navedeni izredni inšpekcijski nadzor po vrsti potekal takole:

28. 3. 2012 - Zavetišče Ljubljana
11. 4. 2012 - Zavetišče Turk
25. 4. 2012 - Zavetišče Meli
16. 5. 2012 - Zavetišče Maribor
30. 5. 2012 - Zavetišče Oskar
13. 6. 2012 - Obalno zavetišče
26. 9. 2012 - Zavetišče Mala hiša
3. 10. 2012 - Zavetišče Zonzani
10. 10. 2012 - Zavetišče Perun
24. 10. 2012 - Zavetišče Mačji dol
22. 11. 2012 - Zavetišče Brežice
28. 11. 2012 - Zavetišče Postojna
5. 12. 2012 - Zavetišče Horjul

Nekateri podatki v spodnjih povzetkih oz. delnih prepisih zapisnikov niso navedeni, ker so po Zakonu o IJZ zabrisani ali sicer zaradi kopij neberljivi.

Pri vsakem zavetišču mora biti bralec pozoren na datum, ki je naveden ob imenu zavetišča, saj se vse opisano stanje nanaša na dan, ko je bil inšpekcijski pregled v zavetišču opravljen. Zapisano ne odraža nujno sedanjega stanja v zavetiščih.

K spodnjim tekstom spadajo tudi navedbe z List preverjanj, ki so bile priloge Zapisnikom. V obeh objavah so posamezna zavetišča navedena v istem vrstnem redu, kot na uradnem Seznamu zavetišč za zapuščene živali na spletni strani UVHVVR.

Kopije Zapisnikov izrednih uradnih nadzorov v zavetiščih za zapuščene živali v letu 2012 in Liste preverjanj, oboje pridobljeno po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so arhivirane pri mojpes.netu.

Podatki z List preverjanj (.pdf)


foto arhiv Zavetišča Horjul

Letos sem že tretjič pripravila pregled prenosov občinskih sredstev v slovenska zavetišča za zapuščene živali. Za leto 2010 ga najdete tukaj, za leto 2011 pa tukaj.

Vsi finančni podatki so pridobljeni s pomočjo Supervizorja, spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Navedeni stroški niso vsi stroški občin, ki jih imajo z zapuščenimi živalmi, saj marsikatera občina sodeluje direktno s katero od lokalnih veterinarskih ambulant, predvsem pri oskrbi prostoživečih mačk. Tako je na primer Mestna občina Velenje v letu 2012 plačala 1.771,68 € Veterini Šoštanj d.o.o., 2.864,34 € pa Toplici, centru za zdravljenje živali Topolšica, Občina Piran pa v istem letu 6.000,12 € Veterinarski ambulanti d.o.o. Koper. Za druge občine nisem iskala direktnih plačil veterinarskim ambulantam.

Iz podatkov, ki so objavljeni v Supervizorju, se sicer da narediti pregled nekaterih podatkov, vendar je nemogoče zajeti vsa zavetišča, delujoča v letu 2012. Upravljanje Zavetišča Maribor je februarja 2012 prešlo z Društva za zaščito živali Maribor na mariborsko podjetje Snaga d.o.o. Za Društvo in za podjetje Snaga d.o.o. je nemogoče izločiti podatke o nakazilih, ki so bila namenjena Zavetišču za živali Maribor, zato podatki za to zavetišče v seznamih niso navedeni. Podobna situacija je pri Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ker spada pod Zoo Ljubljana. Njihovo Letno poročilo za leto 2011 lahko preberete tukaj.

V prikazu so zajeta zavetišča:

- Obalno zavetišče - Obalno društvo proti mučenju živali
- Zavetišče Horjul - Zavetišče Horjul, zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Mala hiša - Mala hiša d.o.o.
- Zavetišče Meli - Meli center Repče d.o.o.
- Zavetišče Perun - Perun - Dresura psov Branko Pirc s.p.
- Zavetišče Turk - Turk zavetišče za živali, k.d.
- Zavetišče Vitovlje - Oskar Vitovlje, zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali
- Zavetišče Zonzani - Tatjana Lenko s.p.

Področja, ki so jih pokrivala posamezna zavetišča v letu 2012:

O zavetiščih za živali in njihovih varovancih kroži mnogo različnih zgodb. Večina je žalostnih, pretresljivih, včasih celo grozljivih. Omemba zavetišča le redke izmed nas spomni na nekaj pozitivnega, prijetnega ali celo veselega. Večina zgodb o zavetiških živalih ima žalosten, nemalokrat krut začetek, kljub temu pa se veliko zgodb prav zaradi prihoda v zavetišče konča srečno - z odhodom v dober nov dom. Razbili bomo nekaj stereotipov, ki ljudi mnogokrat odvrnejo od posvojitve zavetiških živali, in poudarili nekaj dejstev, za katera menimo, da so pri tej odločitvi pomembna. Upamo, da bomo tako pripomogli še h kakšnemu srečnemu koncu več.

1. mit: V zavetišču so zgolj problematične živali. NE DRŽI

Res je, da v zavetišče običajno pridejo živali, katerih preteklost ni znana. Njihove izkušnje so različne, velikokrat tudi slabe. Lahko se odrazijo na različne načine, tudi kot agresija do ljudi ali živali, velik strah, plahost, vendar večinoma ni tako. Iz zavetišča je možno posvojiti povsem normalnega pasjega ali mačjega družabnika, seveda pa moramo biti pred posvojitvijo pripravljeni na iskren pogovor z oskrbnikom oziroma vodjem zavetišča. V dobrem zavetišču vam bodo vsaj približno znali povedati, kaj lahko od živali, ki jo želite posvojiti, pričakujete, in vam svetovali posvojitev takšne živali, ki ustreza vašemu načinu življenja, pričakovanjem ter izkušnjam. Če ima žival, za katero se zanimate, vedenjske, zdravstvene ali druge posebnosti, boste na to vselej opozorjeni.

Pet mesečna Pebble Kremenčkova je že našla svoj dom ...

Njena nova skrbnica je po enem mesecu bivanja s psičko o njej zapisala:
'Rada ima ljudi in pse, na sprehodu pa veselo sodeluje z mano, sploh če zazna, da se v moji roki nahaja kak priboljšek. Je zelo učljiva, tako da smo se že naučili vaji sedi in tačko, kmalu pa greva tudi v pasjo šolo. Na splošno je zares neproblematična, nevsiljiva, vseeno pa velika carta.'