mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 30  

ISSN 1581-3258
2000-2020 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Reševanje : Reševalni psi - predstavitev
Dodal/a jana 17.7.2006 11:35:51 (14675 prebrano)

REŠEVALNI PSI



Pes nakazuje ponesrečenca

Za začetek malo zgodovine

Prvi zapisi o uporabi psa kot pomočnika pri iskanju in reševanju ljudi so znani iz leta 1707 in najdemo jih v dokumentih švicarskega samostana St. Bernard. Vsem je znano, kako so švicarski menihi s pomočjo bernardincev iskali in reševali onemogle potnike na prelazu St. Bernard.

Načrtno šolanje sanitetnih psov, kot so jih takrat imenovali, se je začelo znotraj vojske, v sanitetnih enotah. Leta 1903 je v Švici izšla knjižica o dresuri in uporabi sanitetnega psa, avtorja majorja A. Berdeza. Sanitetne pse so uporabili že v rusko-japonski vojni, kjer so psi v strelskih jarkih, med bitko poiskali ranjence in jih z glasnim laježem nakazali. Takrat so največ uporabljali airdale terirerje.

Leta 1938 so švicarski gorski reševalci odkrili, da pes lahko da tudi v snežni plazovini odkrije ponesrečenca. Leta 1940 so začeli sistematično šolati, katerega pobudnik je bil kinolog F. Schmutz, ki je šolanje opisal tudi v knjigi (izšla je leta 1954).


Pes je našel ponesrečenca pod snegom

V drugi svetovni vojni so psi dokazali svoje sposobnosti, ko so na bojiščih v okolici Stalingrada našli 200.000 ranjencev.

V Angliji so prvi začeli uporabljati pse za iskanje v ruševinah bombardiranih mest. Prešolali so sanitetne pse, največ uspehov pri šolanju pa je imel polkovnik J. Baldwin. Na žalost, iz tistih časov ni nobenih zapisov, saj je bila smrtnost vodnikov psov med napadi velika.
Uspehi pri iskanju ponesrečenih v ruševinah, so spodbudili številne države, da so v okviru enot civilne zaščite začele šolati reševalne pse. Švicarji so v organizaciji SVKA leta 1972 izdali prva navodila za šolanje reševalnih psov.

Kako se je začelo v Sloveniji

Prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanjev v snežni plazovini je bil leta 1952 v Tamarju. Udeležili so se ga člani Milice, Gorske reševalne službe (GRS) Jesenice in Kluba ljubiteljev športnih psov. Leta 1955 so nastala nesoglasja med člani GRS in kinologi, zato je GRS do leta 1967 organizirala tečaje brez sodelovanja KZS.

Kinološka zveza Slovenije (KZS) je prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini samostojno priredila leta 1970 pod Stolom.
Prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini je bil organiziran septembra leta 1977 na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Organizirali so ga KZS, Republiški sekretariat notranjih zadev in GRS. Povabili so vodnike s psi, ki so bili usposobljeni za iskanje v snežni plazovini. Sodelovalo je 28 vodnikov. Pokazalo se je, da je za šolanje iskanja v ruševini potrebno precej več sistematičnega dela in da je boljše, da se pse in vodnike šola za vsak namen posebej.

V letih 1979 in 1980 sta bila organizirana še dva tečaja v Podutiku v Ljubljani. Leta 1981 so že v treh kinoloških društvih (KD Celje, Krim in Ljubljana) potekali tečaji za šolanje reševalnih psov. Skupno se jih je udeležilo 29 vodnikov. V naslednjih dveh letih se jim je pridružilo še 23 vodnikov. Komisija za reševalne pse (KRP) pri KZS je organizirala tudi tri seminarje za vodje šolanja reševalnih psov.

Leta 1983 je KRP skupaj s KD Ljubljana organizirala prvo uradno preizkušnjo reševalnih psov, ki se je je udeležilo 32 vodnikov iz 7 kinoloških društev. 17 vodnikov in psov je preizkušnjo uspešno opravilo in 12 najboljših je KRP uvrstil na posebno listo MERP (Mobilna enota reševalnih psov) za iskanje v ruševinah, ki jo je posredovala Republiškemu štabu Civilne zaščite Slovenije.

Istega leta je bila tudi prva reševalna akcija. V hrastniškem rudniku je blato zalilo skupino rudarjev na globini 450 m. Reševalna psička Ajda, vodnice Simone Volaj, je po napornem enournem spustu na mesto nesreče in po polurnem iskanju, nakazala truplo.

Leta 1984 je izšla tudi prva strokovna literatura v slovenskem jeziku ABC ... za vodnike reševalnih psov. Seminarsko gradivo je zbral, uredil in obdelal Vlado Gerbec.

Prvi izpiti za iskanje v ruševini so bili 15. 10. 1988 po programu, ki je bil sestavljen poiskusno za dobo dveh let. Sodila sta Vlado Gerbec in žal že pokojni Branko Špindler. Po poiskusni dobi je bil na prvem zboru sodnikov, pripravnikov in vodnikov leta 1990 sprejet Pravilnik za preizkušnjo usposobljenosti reševalnih psov in njihovih vodnikov. Izpit je bil sestavljen iz treh delov:
1. Iskanje izpod ruševin - izpiti so bili razdeljeni v tri stopnje ISP-R1, ISP-R2 in ISP-R3
2. Iskanje v snežni plazovini - izpiti dveh stopenj ISP-L1 in ISP-L2
3. Iskanja pogrešanih oseb na terenu - ISP-PO.


Prvi izpit ISP-R3 (1991)

Kdo lahko postane vodnik reševalnega psa

V večini kinoloških društev se lahko pridruži enoti le polnoleten vodnik (izjemoma tik pred polnoletnostjo), saj delo v enoti ni običajno šolanje psov.
Reševalne pse šolamo na ruševinah, novogradnjah in drugih težkih terenih in brezpotjih. Vodniki morajo pri gibanju na takih terenih upoštevati vse varnostne ukrepe in biti predvsem odgovorni sami zase in za svoje pse.
Zaželeno je, da so vodniki komunikativni, iznajdljivi, v dobri fizični kondiciji in da radi delajo v skupini.


Prehod preko reke


Izdelava ovir

Kakšni psi so primerni za reševalnega psa

O pasmah, primernih za reševanje, pravzaprav ne moremo govoriti. Primerni so vsi srednje veliki psi, ne glede na pasmo, tudi mešanci. Pomembno je, da pes ni agresiven do psov in ljudi (tudi do otrok in starejših), da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali (kokoši, mačke ...) in da je psihično stabilen. Manj primerni so zelo veliki in težki psi, zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah.


Tibetanska terierka Hera


Aljaška malamutka Pika


Shar peika Azia

Predavanja in izpiti za vodnike

Vsako leto od januarja do marca potekajo teoretična (in praktična) predavanja za vodnike začetnike. Vodniki pridobivajo nova znanja o potresih in nevarnostih v ruševini, osnovah sledenja in iskanja, nevarnosti v gorah in plazovih, prvi pomoči ponesrečencu, prvi pomoči psu, radijskih zvezah ZARE, orientaciji in topografiji, vrvni tehniki. Po koncu predavanj morajo vodniki opraviti teoretične in praktične izpite. Vse te izpite mora vodnik opraviti preden opravlja prvi izpit s psom. Lahko bi rekli, da mora novi vodnik reševalnega psa opraviti izpite "za en letnik fakultete".


Predavanja - prva medicinska pomoč


Vrvna tehnika


Transport vodnika in psa

Letna izobraževanja

Vsako leto marca poteka štiri dnevno zimsko usposabljanje vodnikov in psov, prednost pri udeležbi pa imajo vodniki z mladimi psi. Vodniki so nastanjeni v gorski koči, psi pa v avtomobilih. Delo poteka na primernih terenih-plaziščih v bližnji ali daljni okolici koče, kjer vsaka skupina v sneg izkoplje nekaj "grobov" (lukenj v snegu), kamor se skrije oseba. S psi se dela na plaziščih dopoldan, popoldan pa so predavanja in obnavljanje znanj o prvi pomoči, nevarnosti v gorah poleti in pozimi, plazovih. Čeprav vodniki reševalnih psov niso aktivni reševalci v primeru snežnega plazu, za to je pristojna Gorska reševalna služba ter njihovi vodniki in psi, se je zimsko usposabljanje pokazalo kot zelo koristno. KZS zadnjih nekaj let zelo dobro sodeluje z GRS, njihovi predavatelji in inštruktorji pa tudi sodelujejo na zimskem usposabljanju KZS.


Nakazovanje ponesrečenca s kopanjem


Sondiranje


Predavanja - nevarnosti v gorah


Delo na lavini


Odkopavanje ponesrečenca v snegu

Konec poletja je organiziran tabor vodnikov reševalnih psov, zdaj že nekaj let z mednarodno udeležbo. Delo poteka v manjših skupinah (od 8 do 10 vodnikov), vodja skupine oz. inštruktor pa je vedno slovenski vodnik. Skupine trenirajo v porušenih zgradbah, novogradnjah, jamah, rudnikih, gozdovih, kavernah, ... Tabor vsako leto pripravi drugo kinološko društvo. Do sedaj so tabori bili v Celju, na Jezerskem, v Marindolu pri črnomlju, v Tolminu, Tržiču, Varpolju pri Mozirju in Zagorju. Podobno kot na zimskem usposabljanju je dopoldne namenjeno delu s psi, popoldne pa izobraževanju vodnikov, rekreaciji, medsebojnem spoznavanju vodnikov, ogledu bližnjih znamenitosti, kopanju, ...


Mednarodni tabor vodnikov reševalnih psov, Tržič 2003


Otvoritev tabora v Zagorju 2005


Delo v rovu


Delo s potapljačem


Delo je lahko tudi blatno


Delo na ruševini

Delo v enotah KD

Največkrat se vodniki enoti pridružijo že po mali šoli ali po končanem tečaju osnovnega šolanja, lahko pa so to tudi starejši psi.


Psi ERP KD Ljubljana

Delo v enoti reševalnih psov poteka celo leto, ne glede na vremenske razmere. "Treningi" so enkrat oziroma dvakrat tedensko; iskanje v ruševinah ali v gozdu - brezpotjih in vadba premagovanja ovir in poslušnosti.


Ovire


Preskok


Gugalnica


Poslušnost


Iskanje na ruševini


Trening premagovanja ovir

Izpiti reševalnega tima - vodnika in psa

Trenutno je v Sloveniji v veljavi Pravilnik za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, ki vsebuje pravilnik FCI (Mednarodna kinološka zveza) in IRO (Mednarodna organizacija reševalnih psov) z dopolnitvami.

Izpiti so razdeljeni v stopnje: dve stopnji iskanja v ruševini (IRP-R/1 in IRP-R/2) in iskanja pogrešanih oseb (IRP-PO/1 in IRP-PO/2), tri stopnje iskanja zasutih v snežni plazovini (IRP-L/1, IRP-L/2 in IRP-L/3) ter dve stopnji iskanja po sledi (IRP-SL/1 in IRP-SL/2). Poleg tega je še predizpit za reševalnega psa (IRP-P) in dve posebni preizkušnji reševalnega psa (PRE-RUŠ in PRE-ISK).


Pregled opreme


Iskanje v ruševini


Prijava sodniku


Ponesrečenec najden

Izpiti vseh stopenj so sestavljeni iz vaj poslušnosti, premagovanja ovir in iskanja oz. sledenja.


Priprava psa pred iskanjem

Poslušnost je pri vseh izpitih enaka. Premagovanje ovir je drugačno pri iskanju v snežni plazovini, kjer mora pes poleg usmerjanja na daljavo, ki je tudi pri ostalih izpitih, znati hoditi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti prevoz s helikopterjem, žičnico, ratrakom, ... Premagovanje ovir pri ostalih izpitih pa vsebuje še naslednje vaje - prehod preko nestabilne deske na sodih, gugalnico, vodoravno lestev, plazenje skozi cev, prehod čez neprijetni material in skok v daljino. Vaje poslušnosti zajemajo prosto vodljivost, vajo sedi, prostor in stoj z odpoklicem, prinašanje predmeta, vajo naprej in odlaganje z motenjem.


Usmerjanje na daljavo


Prosta vodljivost


Neprijetni material


Premagovanje ovir na izpitu

Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico "Delovna knjižica reševalnega psa". Pes po opravljeni prvi stopnji izpita dobi značko - Reševalni pes. Vodnik, ki je s psom opravil prvo in drugo stopnjo izpita (v posamezni disciplini) in vse izpite vodnika, dobi naziv "Vodnik reševalnega psa".


Delovna knjižica


Delovna knjižica - platnice

Preizkušnje

V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v Enotah reševalnih psov Slovenije razporejeni v Regionalne enote reševalnih psov (ERP), MERP (Mobilna enota reševalnih psov) in SIP (Skupina za iskanje pogrešancev). Preizkušnje za uvrstitev v enote so vsako leto oktobra in novembra, uvrstitev pa velja eno leto. Tako so v enotah vedno najbolje pripravljeni vodniki in psi.

Regionalne enote

Vodnik, ki je opravil vse predpisane izpite vodnika, s psom pa opravil prvo stopnjo izpita iskanja v ruševini, lahko opravlja preizkušnjo za uvrstitev v regionalne ERP. Preizkušnja zajema preizkus znanja premagovanja težjih ovir - lestve na višinah, prehod prek gradbene mreže, nestabilne deske, plazenje skozi ožine ... Poleg tega mora pes poiskati ponesrečence v zaprtih prostorih in ruševini. Število oseb in čas, ki je določen za iskanje, sta odvisna od zahtevnosti iskalnega območja.


Dostop na ruševino


Timsko delo, iskanje na ruševini

SIP

Reševalni tim, ki je opravil prvo stopnjo iskanja pogrešanih oseb, lahko opravlja preizkušnjo za uvrstitev v enoto SIP. Preizkušnja je sestavljena iz dveh delov. V prvem skupaj iščeta dva vodnika in psa. Tu sodnik ocenjuje komunikacijo med vodnikoma, uporabo radijskih zvez, nudenje prve pomoči in načrt preiskave terena. V drugem delu pa vsak reševalni tim išče 4 ali 5 oseb, spet odvisno od terena. Najboljši se uvrstijo v SIP. Enota SIP je zasnovana na teritorialnem principu. Vsaka regija ima svojega vodjo, na državni ravni pa so člani enote še vodja, zdravnik, veterinar in logistika, ki skrbi za radijske zveze, karte, GPS, ...


Prehod preko reke Tolminke

MERP

Vodniki in psi, ki so opravili drugo stopnjo izpita iskanja v ruševini, pa lahko opravljajo preizkušnjo za uvrstitev v MERP. Ta preizkušnja je najzahtevnejša. Sestavljena je iz dveh delov. Prvi del je opravljanje preizkušnje za uvrstitev v regionalne enote, v drugem delu pa mora pes v sorazmerno kratkem času (25 minut) preiskati ruševino in najti 5 oseb. Vodnik pa mora pokazati praktično znanje vrvne tehnike, prve pomoči ponesrečencu, prve pomoči psu in opraviti test fizične kondicije. Najboljših 15 vodnikov s psi se uvrsti v enoto. V enoti so poleg vodnikov s psi tudi operativni vodja in njegov namestnik, zdravnik in veterinar.


Preizkušnja za enoto MERP, Branik 1991

Vaje in usposabljanja enot

Vse enote imajo vsako leto dve skupni vaji, vsaka enota posamezno pa še vsaj tri vaje. Nekatere vaje so vnaprej načrtovane, druge pa so nenapovedane, pri katerih se preverja tudi odzivni čas vodnikov.


Vaja SIP - našli pogrešanca


Vaja vseh enot Cinkarna 2004


Cinkarna 2005


Vaja vseh enot Ročevnica 2005


Vaja na Okrešlju


Okrešelj 2005


Spust psa na ruševino


Vaja reševalnih psov na Drulovki


Oskrba ponesrečenca

Memorial Boža Talan

Od leta 1990 KD Šmarna gora vsako jesen organizira memorial v spomin na Boža Talana, vodnika, inštruktorja in sodnika za delo reševalnih psov. Memorial je zasnovan kot tekmovanje trojk, treh vodnikov s psi, ki se preizkušajo v iskanju pogrešanih, iskanju v ruševini, nudenju prve pomoči, vrvni tehniki, poslušnosti in premagovanju ovir.


Talanov mamorial - razglasitev


Poslušnost skupinsko

Strokovni kader

Inštruktor
Vodnike, ki so dosegli naziv "Vodnik reševalnega psa", matično kinološko društvo lahko prijavi na seminar za inštruktorja za delo reševalnih psov. Izobraževanje (predavanja, seminarji, praktično delo) poteka približno dve leti in se konča s teoretičnim delom izpita in seminarsko nalogo. Kandidatu za inštruktorja pa se v dveh letih pripravništva zaznamujejo tudi uspehi, ki so jih njegovi tečajniki dosegli na izpitih. Trenutno je aktivnih 19 inštruktorjev.


Inštruktor med razlago

Sodnik
Vodnik z daljšim stažem ali inštruktor se lahko, če izpolnjuje pogoje po Pravilniku o strokovnem delu KZS, prijavi na izpit za sodnika pripravnika za delo reševalnih psov. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu mora dve (do tri) leta stažirati ob uradnem sodniku na izpitih in preizkušnjah. Ko opravi predpisano število stažiranj, se lahko prijavi za opravljanje izpita za sodnika za delo reševalnih psov. V Sloveniji so aktivni štirje sodniki, ena sodnica ter dva sodnika pripravnika.


Sodnik

Sodelovanje s tujino

Vaje reševalnih psov
Slovenski vodniki že dolgo sodelujejo z vodniki reševalnih psov iz cele Evrope. Eno prvih sodelovanj je bilo vzpostavljeno z enoto Rettungshundestaffel iz Brunecka (južna Tirolska); slovenski vodniki so pomagali pri ustanovitvi te enote. Polega tega sodelujejo z enotami reševalnih psov iz Avstrije, češke, Hrvaške, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Švice.


Vaja v Nemčiji


Premagovanje ovir, vaja v Franciji


Vaja Auronzzo


Vaja v Italiji


Vaja OZN 1992 Wiener Neustadt


Vaja reševalnih psov v Brinaconu, Francija

Tekmovanja
Vodniki reševalnih psov se od leta 1992 udeležujejo tekmovanj reševalnih psov, kjer so zelo uspešni.


Prvenstvo Avstrije


Prvo prvenstvo reševalnih psov, Rohrbach 1992

IRO

Je mednarodna organizacija reševalnih psov, ki je bila ustanovljena leta 1993 na Švedskem. Združuje enote in organizacije reševalnih psov s celega sveta. Trenutno ima 54 članic.

Svetovno prvenstvo
Od leta 1995 dalje IRO vsako leto organizira svetovno prvenstvo reševalnih psov.

Največji uspehi vodnikov ERPS
- 2. mesto leta 1996 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 3. mesto leta 1997 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 4. mesto leta 1995 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 4. mesto leta 2005 – Marko Bručan z Izo (iskanje pogrešanih oseb)
- 5. mesto leta 2000 – Jure Turk s Panom (iskanje v ruševini)
- 6. mesto leta 2004 – Matjaž Zanut z Nušo (iskanje pogrešanih oseb)
- 7. mesto leta 2004 – Eva Gologranc z Mixom (iskanje v ruševini)
- 8. mesto leta 2000 – Boštjan Zafran s Queen (iskanje v ruševini)
- 10. mesto leta 2004 – Marko Bručan z Izo (iskanje pogrešanih oseb)
- ekipno - 2. mesto leta 1995, 4. mesto leta 1996 in 2004, 5. mesto leta 1997


Otvoritev svetovnega prvenstva 2002


Ekipa za svetovno prvenstvo 2005


Ruševina na svetovnem prvenstvu 2005


Iskanje na terenu (svetovno prvenstvo 2005)

"Einsatztest" - test usposobljenosti vodnika in psa za uvrstitev v enoto IRO
Leta 2003 je v Ljubljani potekal prvi preizkus usposobljenosti vodnikov in psov za uvrstitev v enoto organizacije IRO. Od štirih vodnikov je preizkušnjo uspešno opravil eden. Leta 2004 je bila preizkušnja v Avstriji in naši vodniki so bili zelo uspešni. Od petih vodnikov so se štirje uvrstili v enoto, od tega eden kot vodja. Licenca traja dve leti.

Resnične reševalne akcije, iskanje ponesrečenih v ruševinah

Tujina

Egipt
Leta 1992 je 5 slovenskih vodnikov sodelovalo pri iskanju ponesrečenih v potresu, ki je prizadel Kairo.

Turčija
V Turčiji so leta 1999 slovenski vodniki dvakrat sodelovali pri iskanju zasutih po katastrofalnem potresu.


Pot v Turčijo 1999


Slovenski vodniki reševalnih psov, potres Turčija 1999


Iskanje Turčija 1999


Iskanje po katastrofalnem potresu, Turčija 1999

Alžirija
Leta 2003 so se štirje vodniki iz Slovenije (od tega eden iz ERPS) pridružili mednarodni enoti IRO, ki je posredovala po potresu v Alžiriji.

Slovenija

Kolizej
Leta 1995 se je zrušil del zgradbe Kolizej v Ljubljani. Takoj so poklicali tudi vodnike reševalnih psov. V reševalni akciji, ki je trajala celo noč, so psi nakazali vse tri zasute osebe.


Iskanje ponesrečenih Kolizej

Log pod Mangartom
Leta 2000 so reševalni psi sodelovali pri iskanju pogrešane osebe po uničujočem plazu. Psi so nakazali osebo, ki je bila zasuta pod 6 meterskim nanosom mulja, dreves in ostankov hiš.

Rudnik Hrastnik
V Rudniku Hrastnik je aprila leta 2001 prišlo do nesreče, v kateri je zasulo rudarje. Ravno v tem času je potekala tudi preizkušnja reševalnih psov v Zagorju. Prosili so nas, da bi s psi preiskali del rova, ki ga je zasulo. Psi so na globini 382 m, kljub skoraj nemogočemu gibanju po mulju, nakazali trupla treh pogrešanih rudarjev.

Iskalne akcije pogrešanih oseb v Sloveniji

Prva iskalna akcija je bila leta 1991, ko so vodniki reševalnih psov sodelovali pri iskanju slikarja Schare v Bohinju.
Od takrat število iskalnih akcij vsako leto narašča. Leta 1994 je bila ena akcija, leta 2004, pa 18. Največ akcij je bilo leta 2000, kar 24, dve na mesec.


Prva uspešna akcija iskanja pogrešane osebe leta 1990


Iskalna akcija v Tomačevem


Iskalna akcija v Ponikvah


Iskalna akcija v Ponikvah - logistika

Organiziranost

V Sloveniji so vodniki reševalnih psov organizirani v dveh zvezah - Kinološki zvezi Slovenije in Zvezi društev in klubov vodnikov reševalnih psov.
V okviru Kinološke zveze delujejo Enote reševalnih psov v okviru kinoloških društev. Trenutno so aktivni vodniki v naslednji kinoloških društvih: Bled-Lesce, Brežice, Domžale, Kamnik, Krim, Klubu ljubiteljev psov K9 Novo Mesto, Ljubljana, Obala, Naklo, Nova Gorica, Šmarna gora, Tolmin, Tržič, Zagorje in Zgornja Savinjska dolina.

Leta 2005 je v Sloveniji na seznamu 164 aktivnih vodnikov reševalnih psov.
V okviru Uprave za zaščito in reševanje, ki deluje znotraj Ministrstva za obrambo, je formirana Enota za hitre intervencije (EHI), katere del je tudi Mobilna enota reševalnih psov (MERP). V primeru potresa in če bi se država Slovenija odločila poslati na prizadeto območje pomoč, bi v okviru EHI odpotovali tudi vodniki s psi. Enota MERP ima na voljo vso opremo (šotori, postelje, kuhinja, agregat ...), da lahko povsem samostojno preživi na prizadetem območju nekaj dni.


Kombi ERP Slovenije


Kombi in prikolica

Financiranje

Republiška uprava za zaščito in reševanje daje Komisiji za reševalne pse, ki v okviru KZS ureja in usklajuje delovanje Enot reševalnih psov Slovenije, sredstva za šolanje, urjenje in opremljanje vodnikov in psov.


Nastop na sejmu Civline Zaščite, Kranj

Opremljanje

Vodniki reševalnega psa, ki so razporejeni v regionalne ERP, SIP in MERP, dobijo opremo, ki je potrebna za delo pri iskanju v ruševini in na terenu (zaščitna obleka, čelada, rokavice, zaščitni čevlji, svetilka, nahrbtnik, oprema za prvo pomoč, priročna nosila, oprema za vrvno tehniko, radijska postaja, pager) in opremo za psa (povodec, ovratnica, posoda, prva pomoč).


Prikaz dela reševalnih psov na vaji v Murski Soboti

Statistika

Od leta 1991 je bilo v Sloveniji opravljenih 351 izpitov vseh stopenj iskanja v snežni plazovini. Uspešno je bilo opravljeno 465 izpitov iskanja v ruševini in 222 izpitov iskanja pogrešanih oseb. Vodniki so skupaj opravili 2149 izpitov vodnikov.
Iskalnih akcij enote MERP je bilo 8, enote SIP pa 143.

Mednarodnega tabora reševalnih psov se vsako leto udeleži okoli 100 vodnikov, leta 2004 kar 234.
Leta 2004 so vodniki reševalnih psov sodelovali na 78 različnih prireditvah (seminarji, izpiti, preizkušnje, vaje, iskalne akcije, tekmovanja, poletni tabor, zimsko usposabljanje ...) doma in v tujini.


Nastop na SP psov sledarjev, Murska Sobota


Nastop na SP šolanih psov, Ljubljana 1992

Namesto sklepa

Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji smo prostovoljci. Veliko pogovorov je na temo, ali je sodelovanje v Enoti reševalnih psov res samo hobi? Ne, ni samo hobi. Šolanje reševalnega psa poteka celo njegovo življenje. Kar nekaj vodnikov dela že z drugim, tretjim psom.

BITI VODNIK REŠEVALNEGA PSA JE NAČIN ŽIVLJENJA!

Napisala: Katja Skulj, dr.vet.med.
Slike: arhiv ERP Slovenije (http://gallery.facelock.net)

September 2005


Viri:
ABC ... za vodnike reševalnih psov; Vlado Gerbec, 1984
Almanah KZS ob 80-letnici, 2001
Spletna stran KD Krim
Spletna stran KD Šmarna gora
Spletna stran KD Ljubljana
Spletna stran IRO
Pravilniki za preizkušnjo usposobljenosti šolanih reševalnih psov in njihovih vodnikov, 1991
Pravilniki za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, 2003
Arhiv KRP pri KZS

Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s Pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (točka 14), je prepovedano.
- Pravilniki za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov (2003)
- Debate na mojpesForumu

Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2020 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.