piškotki | prijava | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme vzreditelji oglasi za pse galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 18
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2019 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Predpisi in dokumenti : Predlog zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi
Dodal/a jana 10.8.2006 13:54:46 (36035 prebrano)

Predlog Zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi, ki ga je poslanec LDS, mag. Borut Sajovic poslal 7. avgusta 2006 v prvo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Na mojpesForumu že poteka debata o navedenem predlogu in vabljeni ste vsi, ki vas tematika zadeva (torej vsi prebivalci Slovenije), da podate konstruktivne pripombe, na podlagi katerih se bo lahko oblikoval čim boljši in čim ustreznejši zakon o tej problematiki.

Tudi sam predlagatelj vabi k razpravi:
Želim si, da skupaj napravimo dober zakon tako za ljudi kot tudi za pse, ki so zaradi nevednih in kinološko neizobraženih lastnikov od vsega še najmanj krivi. Vse, ki zakon berete pa prosim, če mi ga z vašimi predlogi in mnenji pomagate izboljšati. Pozdravljam in cenim kritično razpravo na forumu, saj mislim, da je nezadovoljstvo človeka prvi korak k spremenbi in napredku.
Kinološki zdravo, Borut


PREDLOG ZAKONA O ODGOVORNEM LASTNIŠTVU PSOV IN RAVNANJU Z NEVARNIMI PSI

Mag. Borut Sajovic
Poslanec LDS


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Na področju zaščite živali in ravnanja z različnimi skupinami živali, vključno s hišnimi, velja v Sloveniji Zakon o zaščiti živali - uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB1) (Ur. l. RS št. 20/ 2004 z dne 4. 3. 2004), medtem ko je bila prva različica tega zakonskega besedila sprejeta že konec leta 1999.

Za nadzor nad izvajanjem tega zakona so pristojne inšpekcijske službe za veterinarstvo, kmetijstvo, lovstvo, ribištvo in ohranjanje narave, nadzor nad izvajanjem nekaterih določb zakona, ki zadevajo javno varnost v odnosu do obveznosti skrbnikov nevarnih živali, vzrejo, vzgojo in šolanje nevarnih psov in prepovedana ravnanja z živalmi (različne oblike namernega mučenja in povzročanja bolečin ter slabega zdravstvenega stanja in počutja živali), pa je tudi v pristojnosti policije.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1) v nekaterih delih ureja tudi vprašanje ravnanja in skrbništva nevarnih psov in določa kazni za neustrezno ravnanje skrbnikov nevarnih psov ter opredeljuje pristojne organe nadzora.
V petem členu so nevarne živali tako opredeljene kot tiste živali, ki "ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka /.../", enajsti člen pa nalaga skrbniku - t. j. osebi, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za primerno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz, da mora "/.../ z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici", pri čemer je odgovoren tudi za zagotavljanje fizičnega varstva živali.

Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) je po dvanajstem členu zakona pristojna za vodenje registra nevarnih psov (ki so povzročili resne poškodbe človeku ali živali oziroma se napadalno vedli), ki je del Centralnega registra psov, medtem ko so ji ažurirane podatke enkrat mesečno prek informacijskega sistema dolžne posredovati zasebne veterinarske organizacije s koncesijo. Javni dostop vsaj do vsaj izbranih vsebin tega registra ni možen.

Zakon predvideva tudi, da minister, pristojen za veterinarstvo, predpiše natančnejše pogoje vzreje, vzgoje, šolanja in vodenja nevarnih psov, ki v času nastajanja tega zakonskega predloga, kljub izteku vseh za to namenjenih zakonskih rokov, še ni bil javno objavljen oziroma sprejet.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poleti 2005 na podlagi 40. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1), ki določa seznam vseh obveznih podzakonskih aktov, sicer sprejelo Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Ur. l. RS, št. 75/ 2005), kar je dobrodošlo predvsem z vidika zagotavljanja ustreznih življenjskih oziroma bivalnih pogojev in s tem zaščite pravic hišnih živali, vendar pa v zelo skromnem obsegu ureja vprašanje ravnanja z nevarnimi psi, še manj pa določa odgovornosti in obveznosti ter zagrožene kazni za neupoštevanje obveznosti za lastnike nevarnih psov.

V 28. členu omenjeni pravilnik namreč določa le, da so nevarni psi tisti, ki "so neizzvano enkrat ali večkrat ugriznili, napadli ali se napadalno vedli do človeka ali drugih živali". Skrbnikom nevarnih psov pa taisti pravilnik nalaga, da morajo takšni nevarni psi na javnih krajih nositi nagobčnik in biti na povodcu. S to rešitvijo je pristojno ministrstvo le deloma konkretiziralo zakonske določbe, pri čemer je ostala neurejena še vrsta vprašanj, povezanih z odgovornostjo lastnikov ali začasnih skrbnikov nevarnih psov - tako je na primer po zakonu začasni odvzem živali možen le v primerih, ko je prizadeta žival mučena ali se z njo slabo ravna, medtem ko začasni ali trajni (evtanazija) odvzem živali oziroma psa po tem zakonu ni možen, če gre za psa, ki je zaradi svojega vedenja ali nezmožnosti lastnika oziroma skrbnika, da nadzoruje njegovo vedenje, nevaren za okolico in s tem za javno varnost in zdravje.

Kar zadeva kaznovalni del obstoječe pravne ureditve Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1) določa denarno kazen v višini 50.000 tolarjev za fizično osebo, ki ni zagotovila fizičnega varstva nevarnih živali.

Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev pa se za prekršek kaznuje posameznik:
• ki ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena tega zakona);
• ki ne zagotovi vzreje, vzgoje, šolanja in vodenja nevarnih psov v skladu s predpisanimi pogoji (tretji odstavek 12. člena tega zakona);
• če nevarnega psa zaupa v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, ali osebam, ki so mlajše od 16 let (četrti odstavek 12. člena tega zakona).

Po njihovih navedbah VURS vodi register nevarnih psov od aprila leta 2003 na podlagi Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1), medtem ko Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) (Ur. l. RS, št. 93/ 2005 z dne 21. 10. 2005) nalaga vsakemu lastniku psa, da mora psa najkasneje v sedmih dneh od pridobitve prijaviti veterinarski organizaciji, ki nove ali osvežene podatke vnese v centralni register psov, ki se vodi pri VURS. Pasjega mladiča mora lastnik prijaviti veterinarski organizaciji najkasneje do tretjega dopolnjenega meseca starosti, ko se opravi prvo obvezno cepljenje proti steklini. Prav tako velja obveznost prijave veterinarski organizaciji v primerih pogina, odtujitve, pobega oziroma vsake druge spremembe v zvezi s psom. Stroški dopolnjevanja centralnega registra psov in s tem tudi registra nevarnih psov, ki ga izvajajo veterinarji - zasebniki s koncesijo, so na strani lastnikov psov.

V Sloveniji ni zakonodaje, ki bi urejala področje kinologije oziroma bi celovito urejala področje reje, vzgoje in šolanja (nevarnih) psov, izobraževanja in usposabljanja lastnikov psov ter promocije pozitivnih vidikov lastništva oziroma skrbništva psov in načel odgovornega lastništva psov.

Pri tem sta veterinarska in kinološka stroka soglasni, da bi bilo ozko administrativno prepovedovanje imetja, vzdrževanja, šolanja in reje določenih t. im. nevarnih pasem psov neprimerno in obenem tudi neučinkovito. Del stroke se zavzema za t. im. nepasemsko zakonodajo, ki izhaja iz temeljnega strokovnega izhodišča, da je lahko vsak pes nevaren za javno varnost in zdravje oziroma za ljudi in druge živali, pri čemer je ključnega pomena predvsem, kakšen je njegov lastnik oziroma skrbnik, kako psa vzgaja, in ali se pri tem zaveda, kakšne so njegove zakonske obveznosti, povezane z odgovornim in etičnim lastništvom oziroma skrbništvom psa.

Primeri dobrih praks, torej držav, ki so pravno že uredile področje ravnanja z nevarnimi ali potencialno nevarnimi psi, kažejo, da je mnogo učinkovitejša prav nepasemska zakonodaja, ki ne prepoveduje posameznih t. im. nevarnih pasem psov, temveč regulira in uvaja strožji nadzor nad izvajanjem zakonskih obveznosti s strani lastnikov oziroma skrbnikov psov, ki pripadajo določenim nevarnim vrstam, predvsem pa promovira in spodbuja odgovorno lastništvo.

Poleg številnih pozitivnih vplivov psov in skrbništva psov, med katere nedvomno sodi njihova terapevtska vloga pri zdravljenju in pomoči osebam z motnjo v duševnem razvoju, vloga sopotnika in pomočnika pri ljudeh z nekaterimi telesnimi motnjami (npr. psi vodniki slabovidnih in slepih oseb), izrazita socialna vloga, reševalna in varovalna vloga ter pomoč službenih in lovskih psov, prihaja še posebej v gosto naseljenih urbanih območjih, kjer biva tudi večina registriranih psov v Sloveniji, do neljubih, nevarnih in konfliktnih situacij. Primer najhujših in najnevarnejših, pa tudi medijsko najbolj odmevnih, so načeloma neizzvani napadi psov (napadi brez ugotovljivih razlogov), katerih posledica so hude ali posebej hude telesne poškodbe ljudi, v izjemnih primerih celo smrti ljudi, običajno mlajših otrok.

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA) je bilo po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije 15. julija 2006 v Sloveniji registriranih okoli 160.000 psov (po navedbah nekaterih veterinarjev naj bi bilo vseh psov okoli 300.000), medtem ko je po podatkih VURS le okoli 10% vseh registriranih psov čistih pasemskih. Območni uradi VURS so leta 2005 zabeležili 1257 ugrizov psov, veterinarsko je bilo obravnavanih 463 primerov, izvršenih pa je bilo 127 sankcij. Največ napadov so zabeležili območni uradi Novo mesto, Maribor in Murska Sobota.

V prvi polovici leta 2006 so po podatkih VURS območni uradi VURS zabeležili 531 prijavljenih ugrizov psov, za prejšnja leta pa VURS nima določnih podatkov, saj po njihovih navedbah sistema nimajo računalniško urejenega. Kot je za STA dejala direktorica VURS Vida čadonič Špelič analize podatkov kažejo največ ugrizov psov pasme zlati prinašalec, najverjetneje zato, ker so zelo priljubljeni in jih je razmeroma veliko v Sloveniji.

Iz navedenega izhaja, da v Sloveniji posebno področje ravnanja z nevarnimi psi ni posebej zakonsko urejeno, prav tako tudi še ni sprejet podzakonski akt - pravilnik, ki ga sicer predvideva Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1). Da so napadi oziroma ugrizi psov, zlasti v strnjenih, urbanih naseljih oziroma območjih lahko precejšen javno-varnostni in zdravstveni problem je dejstvo, ki govori v prid posebni pravni ureditvi tega področja.

Pravna ureditev, ki bi predvsem pomagala zaščititi varnost in zdravje prebivalk in prebivalcev, dolgoročno pa predvsem prispevala k večji odgovornost lastnikov oziroma skrbnikov psov, kot tudi ljudi, ki se gibljejo ali živijo v bližini psov, ter tako enim in drugim približati pse kot spremljevalce ljudi z lastnimi potrebami in načinom vedenja, je torej več kot na mestu.

Slednje potrjujejo tudi številne države, tako članice EU, kot tudi nekatere države izven EU, ki so že pravno uredile področje ravnanja oziroma lastništva psov - le redko z absolutnimi prepovedmi na primer vzreje t. im. nevarnih pasem (npr. Danska, Nizozemska), mnogo pogosteje z zakonskimi rešitvami, ki povečujejo nadzor nad ravnanjem z "nevarnimi" psi in lastnikom psov nevarnih ali t. im. borilnih vrst nalagajo posebne, dodatne obveznosti (npr. posebna šolanja, usposabljanja, varnostne ukrepe na javnih krajih ipd.) (npr. Italija, Belgija, Kalifornija idr.).

Predlagatelji tega zakona menimo, da je čas, da to področje uredimo tudi v Sloveniji, in sicer ne s prepovedmi v smislu t. im. pasemskih zakonov, temveč z natančno določenimi obveznostmi lastnikov oziroma skrbnikov psov nevarnih vrst oziroma psov, ki so se že neizzvano agresivno vedli oziroma so napadli človeka ali drugo hišno ali rejno žival, kot tudi pravic psov, njihovih lastnikov in drugih ljudi, s katerimi psi neizbežno dnevno prihajajo v stik in si delijo isto življenjsko okolje.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve

Ključni cilj pričujočega predloga zakona je, kot izhaja že iz naslova, povečati odgovornost lastnikov psov in s tem zagotoviti večjo javno varnost in zdravje. Predlog zakona zato, ker je odnos med psom, dolgoletnim človekovim spremljevalcem, in človekom kompleksen in zahteva strokovno in sistematično reševanje problemov in konfliktnih situacij, ki se pojavljajo v zvezi z njim, precej pozornosti namenja tudi spodbujanju odgovornega lastništva psov ter odgovornega in strpnega vedenja vseh, ki se gibljejo ali živijo v bližini psov.

Predlagatelj zakona si tako prizadeva tudi za večjo osveščenost in seznanjenost s potrebami in vedenjem psov, zakonskimi obveznostmi in pravicami lastnikov oziroma skrbnikov psov ter pravicami ljudi, ki so jih napadli psi, ali so psi napadli njihovo rejno ali hišno žival.

Predlog zakona temelji na izhodišču, da bi bila zakonska prepoved vzreje, posedovanja, prodaje in oddaje psov t. im. nevarnih vrst psov sicer enostavnejša, a mnogo manj učinkovita in neprimerna, saj verjamemo, da bi šlo pri tem med drugim tudi za poseganje v pravico do svobodne izbire življenjska sloga. Poleg tega velja, da niso vsi posamezni osebki, ki pripadajo posameznim nevarnim vrstam psov, ki so bile sicer skozi zgodovino genetsko preoblikovane tako, da se je izpostavljalo ali poudarjalo njihov agresivni značaj psov, saj so služili kot borilni psi ali psi za nadzor ljudi (sužnjev), agresivni in nevarni za okolico, predvsem ljudi, a priori nevarne.

Predlog zakona uvaja kategorijo nevarnih psov, ki za javno varnost in zdravje predstavljajo večje tveganje kot drugi psi, in sicer gre za pse, ki pripadajo tistim vrstam psov, ki so bili genetsko vzrejeni za boj oziroma za napade na ljudi, imajo visok prag bolečine in veliko glavo kvadrataste oblike, široke čeljusti in močno razvite žvekalne mišice.

Zakon kot nevarne pse natančno opredeljuje naslednje tipe psov:
• pit bull terrier (ameriški staffordshirski terier, ameriški pitbulterier, staffordshirski terier),
• ca de bou (mastif),
• kanarska doga,
• argentinska doga,
• brazilska fila,
• neapeljski mastif,
• bulmastif,
• bordojska doga,
• rotvajler,
• cane corso,
• akita inu,
• tosa inu.

Prav tako sodijo po tem zakonu v kategorijo nevarnih psov vsi psi, ne glede na pripadnost vrsti ali tipi, velikost, težo ali moč ugriza (čeljusti), ki so kadarkoli napadli človeka, pri čemer so mu prizadejali hude ali posebno hude telesne posledice, ali je bila posledica napada psa celo smrt človeka. Prav tako velja, da med nevarne pse sodijo tisti psi, ki so telesno hudo poškodovali drugo hišno ali rejno žival oziroma je bila posledica napada smrt živali.

Ena ključnih novosti, ki jih vključuje predlog zakona, je obveznost lastnikov nevarnih psov, da si pridobijo posebno licenco za ravnanje z nevarnimi psi. Posebno usposabljanje, razdeljenega na teoretični in praktični del, in katerega vsebino in način izvajanja ter obliko in način izdaje licence naj bi predpisal minister, pristojen za veterinarstvo. Celoten program usposabljanja za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi pa naj bi izvajale organizacije s pooblastilom Kinološke zveze Slovenije, ki so lahko kinološka društva, kinološko-lovska društva, pasemski klubi in druge fizične ali pravne osebe. S to rešitvijo naj bi se povečala predvsem seznanjenost lastnikov in skrbnikov ter bodočih lastnikov psov nevarnih vrst o potrebah psov, njihovih značilnostih in etoloških zakonitostih, kot tudi o zakonsko določenih pravicah in obveznostih lastnikov oziroma skrbnikov ter tistih, ki so jih napadli psi oziroma lastnikov ali skrbnikov napadenih živali.

Predlog zakona temelji na treh osnovnih načelih, in sicer:
• načelo preventive,
• načelo odgovornega vedenja in
• načelo dobrega ravnanja s psi.

Načelo preventive pomeni, da je vsak lastnik oziroma skrbnik dolžan poskrbeti, da njegov pes oziroma pes, ki ga ima v začasni oskrbi, s svojim vedenjem, ki mora biti nadzorovano, ne ogroža okolice in s tem varnosti ter zdravja ljudi in drugih živali. S tem želi predlagatelj predvsem povečati zavedanje lastnikov oziroma skrbnikov vseh psov, da imajo sicer pravico do izbire in vzreje ter posedovanja psov, obenem pa imajo tudi drugi ljudje, tako lastniki, kot tisti, ki živali nimajo, živijo pa v njihovi bližini, pravico do varnega bivalnega okolja in do brezskrbnega in svobodnega gibanja po javnih površinah.

Predlog zakona v tem smislu tudi priporoča državi in lokalnim skupnostim in s tem poudarja pomen konkretnih preventivnih ukrepov, s poudarkom na izobraževanju in promociji načel odgovornega lastništva psov, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zmanjšanje možnosti napadov psov na ljudi, najpogosteje otroke, in druge rejne ali hišne živali, ter s tem povečajo javno varnost.

Drugo, načelo odgovornega vedenja, vključuje predvsem obvezo sleherne posameznice ali posameznika, da ravna in se vede samo-zaščitno, predvsem v bližini oziroma v okolju, kjer ob človeku živijo in se gibljejo psi in druge, zlasti hišne, živali. O tem, kolikšna, če sploh, je bila krivda posameznika, ki ga je (ali njegovo žival) napadel pes, bo presojal za to usposobljen in pristojen inšpektor - uradni veterinar, ki bo izrekal predvidene ukrepe po tem zakonu na podlagi pridobljenih vseh razpoložljivih informacij (policijskega zapisnika, zapisnika javne zdravstvene službe, ki je oskrbela poškodovanca, na podlagi obvestila zasebne veterinarske organizacije s koncesijo, ki je oskrbela napadeno žival, obvestila antirabične ambulante in podobno).

Tretje, načelo dobrega ravnanja s psi, pomeni, da naj sprejetje tega zakona o odgovornem lastništvu psov in javni varnosti ne bi obenem poslabšalo stanja na področju pravic, zaščite in blaginje pravic živali, v konkretnem primeru (nevarnih) psov, temveč zaradi dodelanih postopkov omogočajo uresničevanje priporočil in načel humanega ravnanja z živalmi, kot jih na primer opredeljuje "Protokol o zaščiti in blaginji živali" k Amsterdamski pogodbi (1997) in "Akcijski načrt o zaščiti in blagostanju živali 2006 - 2010" (ang. Action Plan on the Protection and Welfare of Animals 2006 - 2010), ki ga je Evropska komisija sprejela januarja 2006.

Ker predlog zakona uvaja dolžnost prijave napada psa na človeka oziroma drugo hišno ali rejno žival lastniku ali skrbniku psa, obenem uvaja tudi nadaljnji postopek, povezan z delom in vlogo policije, katere primarna naloga je prav skrb za javnost varnost in dobrobit državljank in državljanov, veterinarskih inšpektorjev - t. im. uradnih veterinarjev, javnih zdravstvenih služb in zasebnih veterinarskih organizacij s koncesijo.

V prvi fazi uradnega postopka, torej pred izrekom zaščitnih in sankcijskih ukrepov uradnega veterinarja, je ključnega pomena, da pristojne službe pridobijo čim več kakovostnih in celovitih informacij o konkretnem napadu psa, saj so te edina podlaga za nadaljnje odločanje uradnega veterinarja v postopku, ki lahko lastniku oziroma skrbniku odredi ukrepe:
• obveznega šolanja ali prevzgoje nevarnega psa pri pooblaščeni organizaciji, vključno z varnostnimi ukrepi, ki bi preprečili morebiten nov napad nevarnega psa (vsaj obvezno uporabo nagobčnika in povodca na javnih površinah);
• začasne prepovedi oddaje ali prodaje nevarnega psa;
• začasnega odvzema nevarnega psa in njegovo nastanitev v izolatoriju izbrane zasebne veterinarske organizacije s koncesijo.

V izjemnih primerih oziroma ko so izčrpane že vse druge možnosti (varnostni ukrepi in prevzgoja nevarnega psa) in, če se ti izkažejo kot neučinkoviti, lahko uradni veterina komisiji za nevarne pse poda predlog za usmrtitev nevarnega psa. Predlog zakona uvaja drugo novost - delovanje posebne strokovne in neodvisne komisije, ki jo sicer imenuje minister, njeni člani pa so predstavniki:
• VURS,
• ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
• Kinološke zveze Slovenije,
• društev s statusom društva na področju zaščite živali, ki deluje v javnem interesu.

Takšna neodvisna in predvsem strokovno usposobljena komisija naj bi v najhujših primerih, ko nevarni pes predstavlja resno grožnjo za javno varnost in zdravje, odločala o humani usmrtitvi nevarnega psa, ki je napadel hudo ali posebno hudo poškodoval človeka, ali celo povzročil smrt, ali hudo telesno poškodoval drugo žival ali jo usmrtil. Zakon v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega varstva omogoča pravico do pritožbe, ki zadrži izvršitev odločbe komisije.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona

a) Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Veliko večino stroškov, ki so povezani z izvajanjem predlaganega zakona, nosijo lastniki oziroma skrbniki nevarnih psov. To velja predvsem za stroške, ki bodo nesporno nastali pri izvajanju ukrepov, ki jih bo lastniku nevarnega psa izrekel uradni veterinar v skladu s pooblastili iz tega predloga zakona. Tako bo moral plačati teoretični in praktični del predpisanega usposabljanja za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi, obvezno šolanje nevarnega psa oziroma njegovo prevzgojo. Po pregledu veljavnih cenikov na dan 4. 8. 2006 pri nekaterih naključno izbranih kinoloških društvih na svetovnem spletu je mogoče oceniti, da se povprečna cena šolanja psa - "male šole" - giblje okoli 15. 000 brez DDV in obvezne letne članarine v društvu, ali pa med 25. 000 in 40.000 za osnovno šolanje psa (brez DDV in članarine).

Edini neposredni strošek za državni proračun predstavlja s tem predlogom zakona predvidena vzpostavitev posebnega podregistra, kar pa pomeni le preureditev obstoječega informacijskega sistema z dodajanjem nekaterih novih kategorij podatkov, ki jih v dosedanji register nevarnih psov v skladu z drugimi področnimi predpisi ni bilo treba vnašati. Za to je treba le deloma preurediti in preprogramirati obstoječ elektronski informacijski sistem, za kar bi bilo potrebno nekaj delovnih ur strokovnjaka za informatiko, kar bi pomenilo do okoli 100.000 sit, vključno s testiranjem novega podregistra in svetovanjem uporabnikov.

Predlagani zakon predvideva tudi ustanovitev posebne "komisije za nevarne pse", katere člani naj bi bili tako predstavniki nekaterih organov državne uprave, kot civilne družbe, pri čemer bi eni delovali v komisiji v okviru svojih delovnih nalog, drugi pa prostovoljno. V državnem proračunu za leto 2008 in naslednja leta je treba rezervirati sredstva za delovanje komisije v okviru postavke za VURS, kar vključuje povračilo potnih stroškov za člane komisije - predstavnike nevladnih organizacij, ter materialne in administrativne stroške za delo komisije. Komisija naj bi se sestajala le po potrebi, torej ko bi predlog za obravnavo po konkretnem napadu psa podal uradni veterinar, zaradi česar ni mogoče vnaprej napovedati obsega dela in s tem povezanih stroškov.

b) Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena

Za zagotavljanje izvajanja tega predloga zakona je treba načrtovati 2008 in naslednja leta.

4. Prikaz ureditve v nekaterih drugih pravnih sistemih

a) Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlog zakona ni predlagan z namenom usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, saj le-ta tega področja ne ureja, razen sprejetih priporočil in smernic v nedavno sprejetem "Akcijskem načrtu o zaščiti in blagostanju živali 2006 - 2010".

Avstrija
V Republiki Avstriji trenutno ni veljavne in splošne zakonodaje, ki bi urejala določene, nevarne vrste psov, in bi veljala za celotno državo. Doslej je le dežela Tirolska javno objavila namero, da pripravlja in bo sprejela zakonske predpise, ki bodo posebej urejali nevarne vrste psov, ki pa naj bi uveli le določene omejitve in večji nadzor nad lastniki psov nevarnih vrst.

Francija
V Franciji je vzreja, posedovanje in prodaja nekaterih t. im. nevarnih vrst psov strogo nadzorovana in omejena. Obvezna je registracija psov, ki pripadajo nevarnim vrstam, na lokalni ravni, lastniki takšnih vrst psov pa si morajo tudi pridobiti posebne licence za ravnanje s psi, na primer pit bul terierji. Nekatere druge vrste psov so na posebnem seznamu ali v evidenci posebej nadzorovanih vrst psov, kar na primer velja za ameriške stafordske terierje, rotvajlerje in japonsko toso.

Nemčija
Trenutno veljavni zakoni na državni ravni prepovedujejo nekatere t. im. nevarne vrste psov, kot so ameriški pit bul terier, ameriški stafordski terier, bul terier in stafordski bul terier. Nekatere nemške dežele pa prepovedujejo tudi vzrejo in posedovanje psov, ki presegajo določeno telesno težo.

Irska
Irska zakonsko predpisuje obvezno uporabo pasjega povodca oziroma konopca in nagobčnika za naslednje vrste psov: ameriški pit bul terier, ameriški stafordski terier, bul terier in stafordski bul terier, nemški/ alzacijski ovčar, japonska akita, japonska tosa, rodezijski grebenar, rotvajler in stafordski bul terier ter križanci teh vrst.

Poljska
Zakonski predpisi zahtevajo od lastnikov določenih nevarnih psov, da imajo posebno dovoljenje, da za svoje pse zagotovijo posebej zaščiten in ograjen bivalni prostor ter strogo označevanje nekateri nevarnih vrst psov.

Španija
Lastniki psov vrste stafordski bul terier so zakonsko zavezani, da pri izpolnjevanju kraljevega odloka o posebnem nadzoru nad nevarnimi vrstami psov, kot so ameriški pit bul terier, ameriški stafordski terier, bul terier in stafordski bul terier, sodelujejo s kinološkimi klubi in veterinarskimi uradnimi ustanovami.

Velika Britanija
Velika Britanija pozna zakonska določila o strogem nadzoru nad psi nevarnih vrst, kot so argentinski pes, brazilska fila, japonska tosa in psi tipa pit bul terier, medtem kot so križance med temi vrstami naknadno izločili. Seznam nevarnih vrst psov se lahko kadarkoli dopolni z novimi, če je to potrebno.

b) Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Kalifornija
Primer zakona, ki ureja enako področje, torej področje zagotavljanja javne varnosti in odgovornega lastništva nevarnih psov, je novo poglavje o "potencialno nevarnih in napadalnih psih" (ang. potentially dangerous and vicious dogs), ki ga je ameriška zvezna država Kalifornija dodala k veljavnemu zakonu o hrani in kmetijstvu.

V tem poglavju zakon natančno določa dve kategoriji psov - potencialno nevarne, ki so vsi, ki so se v določenem časovnem obdobju brez razloga vedli tako, da se je morala oseba braniti pred morebitnimi telesnimi poškodbami, medtem ko sta bila pes in oseba izven posesti lastnika ali skrbnika psa. Druga kategorija pa so napadalni psi, ki so v napadu do določene stopnje telesno poškodovali človeka ali drugo žival, ter psi, ki nadaljujejo z nevarnim vedenjem, ki zahteva samo-zaščito človeka.

Omenjeni zakonski predpis uvaja nekaj varnostnih zaščitnih ukrepov za napadalne pse, kot je obvezno bivanje v tako ograjenem prostoru, ki onemogoča neposreden stik otrok s psom, in preprečuje pobeg psa. Možen je tudi odvzem napadalnega psa in njegova namestitev v območnem oziroma mestnem "oddelku za nadzor nad živalmi" ali drugi podobni ustanovi.

Izhodišče tega kalifornijskega zakona je, da pes ne velja za napadalnega in proti njegovemu lastniku oziroma skrbniku ni mogoče sprožiti tožbe na sodišču, če je napadeni posameznik skušal skrivoma prečiti posest lastnika ali začasnega skrbnika psa, ali je dražil, nadlegoval, mučil ali napadel psa, ali je nameraval storiti ali je že storil kriminalno dejanje. Za napadalnega psa tudi ne velja pes, ki je pred napadom drugega psa ščitil ali varoval psu bližnjo osebo. Napadalni pes tudi ni pes, ki je napadel drugo žival, če je ta dražila, nadlegovala ali napadla psa, kot tudi ne pes, ki je hudo telesno poškodoval drugo žival, medtem ko je delal kot lovski, pašni ali kot pes čuvaj.

Zakon torej v primeru napadov psov na ljudi ali živeli predvideva sodni postopek s sodnim zaslišanjem, obsodbo in sodno izrečenimi sankcijami.

Zakon uvaja tudi registracijo potencialno nevarni psov ter njihov izbris iz tega registra, če v določenem časovnem obdobju (36 mesecev) ne ponovijo potencialno nevarnega vedenja. Prav tako je lastnik ali skrbnik dolžan sporočiti skrbniku registra vsako spremembo v zvezi z lastništvom, stanjem in naslovom bivališča potencialno nevarnega psa.

Za napadalnega psa lahko sodišče izreče ukrep humane usmrtitve, in sicer samo v primeri, ko bi nadaljnje bivanje takšnega psa predstavljajo resno in kontinuirano grožnjo za javno varnost in zdravje. Lahko pa sodišče izreče tudi milejše varnostne ukrepe oziroma pogoje bivanja takšnega psa.

Vse kršitve sodno izrečenih ukrepov v primeru potencialno nevarni psov se kaznujejo z denarno kaznijo do 500 USD, kršitve v zvezi z napadalnimi psi pa s kaznimi do višine 1.000 USD.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Zakon razen zgoraj navedenih finančnih posledic (predvsem za lastnike nevarnih psov) ne bo imel drugih posebnih posledic, razen da se bo predvidoma deloma povečal obseg dela za policiste, uradne veterinarje in zdravstvene delavce v javnih zdravstvenih zavodih. Slednjim predlagani zakon nalaga, da zapisnik o telesni poškodbi napadenega človeka posredujejo policiji in krajevno pristojni veterinarski organizaciji.


II. BESEDILO čLENOV

1. člen
(vsebina zakona)

Ta zakon s ciljem preprečevanja napadov psov na ljudi in živali ter spodbujanja odgovornega lastništva oziroma skrbništva nevarnih psov, opredeljuje oziroma določa:

- nevarne vrste psov kot nevarne pse,
- pse, ki so napadli človeka ali žival, kot nevarne pse,
- odgovornost lastnic oziroma lastnikov (v nadaljnjem besedilu: lastniki) in skrbnic oziroma skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: skrbniki) nevarnih psov,
- pogoje vzreje, prodaje ali oddaje nevarnih psov,
- pravila lastništva nevarnih psov ter pogoje za njihovo šolanje oziroma prevzgojo,
- pogoje in način usposabljanja lastnikov nevarnih psov,
- postopek registriranja nevarnih psov ter pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi,
- postopek, pravice in obveznosti udeležencev v primeru napada psa na drugo osebo ali žival,
- nadzor nad izvajanjem tega zakona in
- kazenske sankcije za kršiteljice oziroma kršitelje (v nadaljnjem besedilu: kršitelji) določb tega zakona.

2. člen
(načelo preventive)

(1) Vsak lastnik ali skrbnik psa je dolžan storiti vse, da prepreči ali zmanjša možnost napada svojega psa oziroma psa, ki ga ima v začasni oskrbi, na drugo osebo ali žival.

(2) Država si mora prizadevati za pripravo in izvedbo preventivnih ukrepov, ki vključujejo predvsem izobraževanje in usposabljanje o značilnostih, potrebah in vedenju, psov, posebej prilagojeno otrokom, dejavnosti za zmanjšanje možnosti napadov nevarnih psov ter promocijo načel odgovornega lastništva vseh psov.

3. člen
(načelo odgovornega vedenja in dobrega ravnanja s psi)

(1) Vsaka posameznica oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu: posameznik) se je dolžan izogniti vedenju in dejanjem, ki bi lahko izzvali napad psa.

(2) Z nevarnimi psi je treba v postopku, ki ga ureja ta zakon, dobro ravnati in jim zagotoviti spoštovanje predpisov, ki urejajo zaščito živali, in načel o zaščiti in blagostanju živali, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in dokumentov Evropske unije ter mednarodnih aktov.

4. člen
(nevarni pes)

(1) Nevarni pes je žival vrste domači pes (lat. canis domesticus), ki je napadla človeka, posledica česar je huda ali posebno huda telesna poškodba, kot jo opredeljuje kazenski zakonik, ali smrt človeka, ali, ki je napadla drugo žival, posledica česar je huda telesna poškodba ali smrt živali. Za nevarnega psa ne velja pes, ki je hudo telesno poškodoval drugo žival, medtem ko je opravljal naloge kot lovski, pašni ali kot pes čuvaj, ali ki je napadel človeka oziroma žival, medtem ko je varoval posest lastnika oziroma skrbnika v ograjenem prostoru.

(2) Nevarni psi so poleg živali iz prejšnjega odstavka tega člena tudi nevarne vrste psov, ki so bili genetsko vzrejeni za boj oziroma za napade na ljudi, imajo visok prag bolečine in veliko glavo kvadrataste oblike, široke čeljusti in močno razvite žvekalne mišice. Nevarni psi so psi tipa Pit Bull Terrier (ameriški staffordshirski terier, ameriški pitbulterier, staffordshirski terier), ca de bou (mastif), kanarska doga, argentinska doga, brazilska fila, neapeljski mastif, bulmastif, bordojska doga, rotvajler, cane corso, akita inu in tosa inu.

(3) Za lastništvo nevarnega psa iz drugega odstavka tega člena mora imeti lastnik dovolj velik, ustrezno ograjen in zavarovan prostor, ki preprečuje pobeg takšnega psa in onemogoča neposreden stik psa z drugimi osebami, in je v skladu s predpisom, ki ureja zaščito hišnih živali, na podlagi zakona, ki ureja zaščito živali.

(4) Lastništvo in skrbništvo nevarnih psov iz drugega odstavka tega člena je prepovedano osebam, mlajšim od 18 let.

5. člen
(uporabljeni izrazi)

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

- napad psa je vedenje psa, katerega posledica je huda ali posebno huda telesna poškodba človeka, kot jih opredeljuje kazenski zakonik, ali smrt človeka oziroma vedenje psa, katerega posledica je huda telesna poškodba ali smrt živali;
- lastnik psa je oseba, ki ima psa v lasti, odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz psa v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zaščito živali, in predpisi, ki urejajo veterinarstvo;
- skrbnik je fizična ali pravna oseba, ki ima psa v začasni oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje, oskrbo in prevoz psa v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zaščito živali, in predpisi, ki urejajo veterinarstvo;
- žival je po tem zakonu vsaka rejna ali hišna žival, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja zaščito živali;
- pooblaščena organizacija je kinološko društvo, lovsko-kinološko društvo, pasemski klub ali druga fizična ali pravna oseba, ki ima pooblastilo Kinološke zveze Slovenije za izvajanje usposabljanja za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi ter za šolanje in prevzgojo psov;
- javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

6. člen
(dolžnosti lastnika ali skrbnika)

(1) Lastnik ali skrbnik nevarnega psa je dolžan:

- pridobiti licenco za ravnanje z nevarnimi psi,
- voditi psa na povodcu in z nagobčnikom na vseh javnih površinah,
- ustrezno in vidno označiti bivališče nevarnega psa in ustrezno zavarovati dostop do njegovega bivališča,
- nevarnemu psu preprečiti nenadzorovan izhod iz njegovega bivališča,
- v primeru svoje odsotnosti za svojega psa priskrbeti začasno skrbništvo osebe, ki ima licenco za ravnanje z nevarnimi psi.

7. člen
(podregister nevarnih psov)

(1) O nevarnih psih iz prvega in drugega odstavka 4. člena se pri Centralnem registru psov, ki ga vodi Veterinarska uprava RS (v nadaljnjem besedilu: VURS) in je uradna evidenca, vzpostavi in vodi podregister nevarnih psov (v nadaljnjem besedilu: podregister) z namenom izvedbe postopka za preprečitev napadov nevarnih psov po tem zakonu.

(2) Podregister vzpostavi, vodi in ureja VURS v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3) Podregister, ki je posebna javna zbirka podatkov, mora biti javno dostopna prek spleta v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja.

8. člen
(vsebina podregistra)

Podregister, poleg podatkov v skladu s predpisi o veterinarstvu, vsebuje o nevarnih psih:
- policijski zapisnik o napadu psa,
- zapisnik javne zdravstvene službe o poškodbi napadenega človeka iz tretjega odstavka 14. člena,
- zapisnik zasebne veterinarske organizacije s koncesijo o poškodbi živali iz četrtega odstavka 14. člena,
- obvestilo antirabičnih ambulant zavodov za zdravstveno varstvo,
- datum pridobitve in številko licence lastnika nevarnega psa za ravnanje z nevarnimi psi in ime in naslov organizacije, ki jo je izdala.

9. člen
(dolžnost predložitve licence)

(1) Lastnik nevarnega psa mora imeti licenco za ravnanje z nevarnimi psi.

(2) Lastnik nevarnega psa mora ob prijavi nevarnega psa iz drugega odstavka 4. člena v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, zasebni veterinarski organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: veterinarski organizaciji) predložiti tudi licenco za ravnanje z nevarnimi psi.

(3) Veterinarska organizacija v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, in s tem zakonom vnese datum pridobitve in številko licence lastnika nevarnega psa v podregister.

(4) če lastnik oziroma skrbnik nevarnega psa po preteku roka iz 27. člena tega zakona nima licence, mora veterinarska organizacija o tem takoj obvestiti krajevno pristojnega uradnega veterinarja.

10. člen
(pridobitev licence)

(1) Fizična oseba pridobi licenco za ravnanje z nevarnimi psi, ko uspešno zaključi program usposabljanja za ravnanje z nevarnimi psi. Program usposabljanja za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi vsebuje teoretični in praktični preizkus znanja in veščin, potrebnih za ravnanje z nevarnimi psi.

(2) Podrobnejšo vsebino programa usposabljanja za ravnanje z nevarnimi psi, ki obsega teoretični in praktični del, natančne pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja, vsebino in obliko licence predpiše ministrica ali minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, v skladu z mednarodnimi kinološkimi standardi in na podlagi smernic, ki mu jih posreduje Kinološka zveza Slovenije, s podzakonskim aktom.

11. člen
(izvajanje dejavnosti usposabljanja)

(1) Usposabljanje za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi izvajajo s strani Kinološke zveze Slovenije pooblaščene organizacije pod pogoji iz drugega odstavka 10. člena tega zakona.

(2) Stroške usposabljanja in izdaje licence za ravnanje z nevarnimi psi krijejo lastniki nevarnih psov ali kandidatke oziroma kandidati (v nadaljnjem besedilu: kandidati) za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi.

(3) Cenik usposabljanja, ki zajema stroške izvedbe teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja, in vse stroške, povezane s preizkusom znanja, določi minister na podlagi predloga Kinološke zveze Slovenije.

12. člen
(šolanje nevarnega psa)

Obvezno šolanje nevarnega psa pri pooblaščeni organizaciji iz prvega odstavka 11. člena tega zakona obsega obveznost lastnika nevarnega psa, da na lastne stroške poskrbi za izšolanje nevarnega psa v zakonsko predpisanem roku.

13. člen
(dolžnost prijave)

Po napadu psa na človeka ali žival je lastnik oziroma skrbnik psa, ki je napadel, dolžan o napadu psa obvestiti policijo.

14. člen
(napad nevarnega psa)

(1) Policija o napadu psa takoj obvesti uradno veterinarko oziroma uradnega veterinarja (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar), pristojnega območnega urada VURS.

(2) Policija mora zapisnik o napadu psa posredovati uradnemu veterinarju iz prvega odstavka tega člena čim prej oziroma najkasneje v treh dneh po napadu psa.

(3) Vsak napad nevarnega psa na osebo mora oskrbeti in oceniti poškodbe pristojna javna zdravstvena služba. Zdravstvena služba mora o oskrbi ran po napadu nevarnega psa in oceni poškodb izdelati zapisnik, ki ga čim prej oziroma najkasneje v roku treh dni posreduje policiji in krajevno pristojnemu uradnemu veterinarju.

(4) Vsak napad nevarnega psa na žival mora oskrbeti in oceniti poškodbe pristojna javna veterinarska služba s koncesijo za zdravljenje napadene živali. Veterinarska organizacija s koncesijo za zdravljenje napadene živali mora o oskrbi ran in oceni poškodb izdelati zapisnik in ga čim prej oziroma najkasneje v roku treh dni posredovati policiji in krajevno pristojnemu uradnemu veterinarju. Postopek za pregled napadene živali vodi uradni veterinar v skladu s svojimi pristojnostmi.

15. člen
(pristojnost uradnega veterinarja)

(1) Po prejetju obvestila iz prvega odstavka 14. člena tega zakona pristojni uradni veterinar začne postopek v skladu z določbami tega zakona.

(2) Uradni veterinar lastniku ali skrbniku psa, ki je napadel človeka ali žival, lahko:
- izreče ukrep šolanja ali prevzgoje nevarnega psa pri pooblaščeni organizaciji, pri čemer mora lastnik ali skrbnik v času trajanja šolanja ali prevzgoje poskrbeti za varnostne ukrepe, ki preprečili morebiten nov napad nevarnega psa, kar vključuje vsaj obvezno uporabo nagobčnika in povodca na javnih površinah;
- izreče ukrep začasne prepovedi oddaje ali prodaje nevarnega psa;
- izreče ukrep začasnega odvzema nevarnega psa;
- poda predlog za usmrtitev nevarnega psa.

(3) Uradni veterinar lahko istočasno izreče več ukrepov iz drugega odstavka tega člena.

16. člen
(šolanje in prevzgoja nevarnega psa)

(1) Ukrep šolanja nevarnega psa pri pooblaščeni organizaciji obsega obveznost lastnika nevarnega psa, da na lastne stroške poskrbi za izšolanje psa v pooblaščeni organizaciji najkasneje v roku 6 mesecev od izreka ukrepa uradnega veterinarja, in da uradnemu veterinarju, ki je izrekel ukrep, predloži dokazilo o opravljenem šolanju nevarnega psa.

(2) Ukrep prevzgoje nevarnega psa obsega obveznost lastnika, da na lastne stroške poskrbi za prevzgojo psa v pooblaščeni organizaciji najkasneje v roku 6 mesecev od izreka ukrepa uradnega veterinarja, in da uradnemu veterinarju, ki je izrekel ukrep, predloži dokazilo o opravljeni prevzgoji nevarnega psa.

(3) Pooblaščena organizacija izda dokazilo o opravljeni prevzgoji nevarnega psa v primeru, če je ta uspešna.

17. člen
(prepoved oddaje ali prodaje nevarnega psa)

(1) Ukrep začasne prepovedi oddaje ali prodaje nevarnega psa obsega obveznost lastnika ali skrbnika, da do prenehanja veljavnosti tega ukrepa nevarnega psa ne sme oddati ali prodati drugi osebi.

(2) Ukrep začasne prepovedi oddaje ali prodaje nevarnega psa se izreče za čas do uspešnega zaključka šolanja ali prevzgoje nevarnega psa.

18. člen
(obvezna pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi)

Ukrep obvezne pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi obsega obveznost lastnika nevarnega psa, da najkasneje v roku štirih mesecev od izreka tega ukrepa pridobi licenco iz 11. člena tega zakona.

19. člen
(začasni odvzem)

(1) Z ukrepom začasnega odvzema nevarnega psa uradni veterinar na stroške lastnika ali skrbnika napoti in namesti nevarnega psa v izolatorij zasebne veterinarske organizacije s koncesijo.

(2) Ukrep začasnega odvzema nevarnega psa se izreče za obdobje do prenehanja trajanja ukrepov iz 16., 17. in 18. člena tega zakona ali do pravnomočnosti odločbe komisije za nevarne pse iz 24. člena tega zakona.

(3) Ukrep začasnega odvzema nevarnega psa iz prvega odstavka tega člena lahko uradni veterinar izreče tudi lastniku nevarnega psa, ki ne izpolnjuje pogojev za posedovanje psov, ki jih določa predpis, ki ureja zaščito hišnih živali, na podlagi zakona, ki ureja zaščito živali. Ukrep traja do zagotovitve teh pogojev.

20. člen
(predlog za usmrtitev)

(1) Uradni veterinar poda komisiji za nevarne pse iz 24. člena tega zakona predlog za usmrtitev nevarnega psa le v nujnih primerih, ko je potrebno zavarovati ali odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali živali.

(2) Uradni veterinar poda predlog komisiji skupaj z vso dokumentacijo o napadu psa in svojo strokovno oceno.

(3) Uradni veterinar poda predlog za usmrtitev nevarnega psa komisiji za nevarne pse najkasneje v osmih dneh od napada nevarnega psa.

(4) Uradni veterinar komisiji za nevarne pse predlaga usmrtitev nevarnega psa iz prvega odstavka 4. člena, ki ga ni mogoče prevzgojiti, najkasneje v 15 dneh po neuspešno končani prevzgoji nevarnega psa iz drugega odstavka 16. člena.

21. člen
(izvajanje dejavnosti šolanja in prevzgoje nevarnih psov)

(1) Dejavnost šolanja in prevzgoje nevarnih psov izvajajo pooblaščene organizacije.

(2) Stroške šolanja ali prevzgoje nevarnih psov krijejo lastniki nevarnih psov.

(3) Vsebino programov šolanja in prevzgoje nevarnih psov in pogoje za opravljanje teh dejavnosti predpiše minister s podzakonskim aktom iz drugega odstavka 10. člena.

(3) Cenik šolanja ali prevzgoje nevarnih psov, ki zajema stroške izvedbe teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja, in vse stroške, povezane s preizkusom znanja, določi minister na podlagi predloga Kinološke zveze Slovenije.

22. člen
(vodenje postopka uradnega veterinarja in komisije za nevarne pse)

(1) Vodenje postopka, izrekanje ukrepov in vročanje odločb uradnega veterinarja in komisije za nevarne pse poteka po skrajšanem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Odločba se izda v osmih dneh.

(2) Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo.

(3) Pritožba zoper odločbo uradnega veterinarja ne zadrži njene izvršitve.

23. člen
(komisija za nevarne pse)

(1) Komisija za nevarne pse odloča o predlogu uradnega veterinarja za usmrtitev nevarnega psa.

(2) Komisijo sestavljajo po en predstavnik:

- VURS,
- ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
- Kinološke zveze Slovenije (mednarodni kinološki sodnik za ocenjevanje dela psov),
- društev s statusom društva na področju zaščite živali, ki deluje v javnem interesu.

(3) Predstavnik VURS mora izpolnjevati pogoje za uradnega veterinarja v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, mora imeti opravljen izpit za inštruktorja službenih psov in državni izpit iz javne uprave.

(4) člane komisije imenuje minister. Komisijo vodi predstavnik VURS. Način imenovanja komisije, pravila njenega delovanja in merila za odločanje predpiše minister s podzakonskim aktom.

(5) Materialne in administrativne pogoje za delo komisije za nevarne pse zagotavlja VURS.

24. člen
(vodenje postopka komisije za nevarne pse)

(1) Komisija mora o predlogu uradnega veterinarja za usmrtitev nevarnega psa odločiti najkasneje v 15 dneh od prejetja predloga.

(2) Zoper odločbo komisije za nevarne pse je dovoljen upravni spor. Pritožba zadrži izvršitev odločbe.

25. člen
(prekrški)

(1) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki:

1. o napadu psa na človeka ali žival ni obvestil policije (13. člen);
2. kot lastnik nevarnega psa nima licence za ravnanje z nevarnimi psi oziroma je ni pravočasno pridobil (prvi odstavek 10. člena);
3. kot lastnik ali skrbnik nevarnega psa ni vodil nevarnega psa z nagobčnikom in na povodcu na vseh javnih površinah (druga alinea prvega odstavka 6. člena);
4. ni ustrezno in vidno označil bivališča nevarnega psa oziroma nevarnega psa ni ustrezno zavaroval dostopa do njegovega bivališča (tretja alinea prvega odstavka 6. člena);
5. ni preprečil nenadzorovanega izhoda nevarnega psa oziroma nevarnega psa iz zanj ograjenega prostora (četrta alinea prvega odstavka 6. člena);
6. v času svoje odsotnosti ni poskrbel za začasno skrbništvo nevarnega oziroma nevarnega psa pri osebi, ki ima licenco za ravnanje z nevarnimi psi (peta alinea prvega odstavka 6. člena).

(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki ne spoštuje ali ne izvede izrečenih ukrepov uradnega veterinarja (drugi odstavek 15. člena).

(3) Globa za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko izreče večkrat zapored.

26. člen
(rok za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi)

Lastniki nevarnih psov morajo pridobiti licenco za ravnanje z nevarnimi psi najpozneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi podzakonskega akta iz 5. člena tega zakona.

27. člen
(rok za obvezno izšolanje nevarnega psa)

Lastniki nevarnih psov morajo zagotoviti obvezno šolanje nevarnega psa pri pooblaščeni organizaciji iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona.

28. člen
(rok za vzpostavitev podregistra)

(1) VURS vzpostavi podregister iz prvega odstavka 8. člena tega zakona najpozneje v tridesetih dneh od začetka uporabe tega zakona.

(2) V podregister iz 8. člena tega zakona se prenesejo podatki iz registra psov, ki so povzročili resne poškodbe človeku oziroma živali in so pogosto kazali napadalno vedenje, ki ga je VURS vodila v skladu z Zakonom o zaščiti živali.

29. člen
(rok za izdajo podzakonskih aktov)

Minister izda podzakonski akt iz drugega odstavka 10. člena tega zakona najpozneje v šestdesetih dneh od začetka veljavnosti tega zakona.

30. člen
(razveljavitev določbe zakona)

Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehata veljati drugi in četrti odstavek 12. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1) (Ur. l. RS št. 20/ 2004 z dne 4. 3. 2004).

31. člen
(veljavnost zakona)

(1) Ta zakon prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2008.

(2) V prehodnem obdobju enega leta od uveljavitve zakona morajo biti vsi lastniki nevarnih psov vpisani v podregister iz 8. člena tega zakona.


III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu
Prvi člen pojasnjuje vsebino zakona, ki ureja razmerja med lastniki psov in drugimi ljudmi ter njihovimi pravicami in obveznostmi v primeru napada psov na ljudi ali njihove rejne oziroma hišne živali.

K 2. členu
Za dosego ciljev predloga zakona o odgovornem lastništvi psov in ravnanju z nevarnimi psi je treba več pozornosti kot doslej nameniti tudi preventivi, ki naj vključuje osveščenost lastnikov psov o pomenu zagotavljanja javne varnosti pri lastništvu psov. Prav tako je zaželeno, da država več pozornosti nameni izobraževanju in usposabljanju ljudi, zlasti otrok, ki so najpogostejše žrtve napadov psov, o značilnostih, potrebah in vedenju, psov ter predvsem nezaželenih ali nevarnih oblikah vedenja v neposredni bližini psov.

K 3. členu
člen poudarja pomen odgovornega vedenja vsake posameznice ali posameznika v smislu izogibanja vsakršnih dejanj, ki bi lahko izzvala napad psa. Obenem pa je civilizacijska dolžnost in obveznost, izhajajoča iz nekaterih mednarodno veljavnih pravnih aktov, predvsem pa Evropske unije. Tako "Protokol o zaščiti in blaginji živali" k Amsterdamski pogodbi (1997) zavezuje pogodbenice k "zagotavljanju izboljšanja zaščite in spoštovanja blaginje živali kot čutečih bitij". Januarja 2006 sprejeta Komunikacija Evropskega parlamenta in Sveta pa vključuje "Akcijski načrt o zaščiti in blagostanju živali" za obdobje 2006 - 2010, kjer so podane smernice državam članicam, kako naj uredijo to področje v nacionalni pravnih redih.

K 4. členu
člen opredeljuje pojem nevarnega psa, ki se uporablja v tem zakonu v smislu izvedbe postopkov v zvezi z napadi nevarnih psov in izvajanja kazenskih določb zakona. Nevarni pes je vsaka žival vrste domači pes (lat. canis domesticus), ki je napadla in hudo ali izjemno hudo poškodovala človeka ali mu prizadejala smrt oziroma hudo telesno poškodovala drugo rejno ali hišno žival ali ji prizadejala smrt. Pri tem so izvzeti primeri, ko je pes napadel človeka, medtem ko je varoval posest lastnika ali skrbnika, ali napadel žival, medtem ko je opravljal naloge kot lovski, pašni ali kot pes čuvaj.
Za nevarne pse veljajo tudi psi, ki so bili genetsko vzrejeni za boj oziroma za napade na ljudi, imajo visok prag bolečine in veliko glavo kvadrataste oblike, široke čeljusti in močno razvite žvekalne mišice. Nevarni psi so psi tipa Pit Bull Terrier (ameriški staffordshirski terier, ameriški pitbulterier, staffordshirski terier), ca de bou (mastif), kanarska doga, argentinska doga, brazilska fila, neapeljski mastif, bulmastif, bordojska doga, rotvajler, cane corso, akita inu in tosa inu. Lastništvo ali skrbništvo nevarnih psov ni dovoljeno mladoletnim osebam. Bivalni prostor nevarnih psov pa mora biti posebej skrbno zaščiteno, tako, da se prepreči njihov nenadzorovan izhod.

K 5. členu
člen natančno opredeljuje ključne izraze, uporabljene v tem zakonu.

K 6. členu
člen našteva, katere so obveznosti lastnikov nevarnih psov, med katerimi je ključna obvezna pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi in uporaba povodca ter nagobčnika za nevarnega psa na vseh javnih površinah.

K 7. členu
Zakon predvideva vzpostavitev podregistra nevarnih psov, ki pomeni nadgraditev obstoječega registra nevarnih psov, ki ga vodi VURS v skladu z Zakonom o zaščiti živali. Ta doslej ni bil javno dostopen, člen pa predvideva javno objavo podregistra na svetovnem spletu.

K 8 členu
Gre za natančnejšo določbo o podatkih, ki morajo biti vsebovani v podregistru nevarnih psov - obstoječim podatkom dodaja zapisnike policije, javne zdravstvene službe in veterinarske organizacije ter informacijske o pridobitvi licence za ravnanje z nevarnimi psi.

K 9. členu
Zakon uvaja obveznost pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi za lastnike obeh kategorij nevarnih psov. Za lastnike, ki bodo imeli z dnem uveljavitve tega zakona nevarne pse iz drugega odstavka 4. člena, je predvideno prehodno obdobje.

K 10. členu
Posameznik lahko pridobi licenco za ravnanje z nevarnimi psi, ko uspešno zaključi poseben program usposabljanja za ravnanje z nevarnimi psi, ki sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Minister, pristojen za veterinarstvo, s podzakonskim aktom natančneje uredi to določbo.

K 11. členu
Zakon določa, da usposabljanje za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi izvajajo organizacije s pooblastilom Kinološke zveze Slovenije, ki so lahko kinološka društva, lovsko-kinološka društva, pasemski klubi in druge fizične ali pravne osebe. Stroški usposabljanja oziroma pridobitve licence so na strani lastnikov oziroma skrbnikov nevarnih psov, cene pa določi minister na podlagi predloga Kinološke zveze Slovenije.

K 12. členu
Vsi lastniki nevarnih psov so dolžni opraviti šolanje nevarnega psa na lastne stroške.

K 13. členu
Vsak lastniki psa, ki je napadel človeka oziroma rejno ali hišno žival, je ob zagroženi globi prijaviti napad policiji.

K 14. členu
člen podrobneje opredeljuje postopek po napadu psa, in sicer zavezuje policijo, da pride na kraj dogodka, ki pripravi zapisnik o dogodku in tako obvesti pristojnega uradnega veterinarja. Policijski zapisnik mora ta prejeti najkasneje v treh dneh od napada.
če gre za poškodbo človeka, mora javna zdravstvena služba, ki je oskrbela napadenega, zapisnik o poškodbi posredovati v roku treh dni policiji in krajevno pristojnemu uradnemu veterinarju. če gre za poškodbo živali, ki jo oskrbi zasebna veterinarska organizacija s koncesijo, pa mora ta na isti način posredovati zapisnik o poškodbi.

K 15. členu
člen natančno določa pristojnosti uradnega veterinarja, ki po tem zakonu, vodi postopek v primeru napada psa na človeka ali drugo žival. Uradni veterinar lahko izreče ukrepe šolanja ali prevzgoje nevarnega psa in obvezno uporabo nagobčnika ter povodca na javnih površinah, lahko pa tudi prepove prodajo ali oddajo nevarnega, odredi začasni odvzem psa in njegovo namestitev v izolatorij veterinarske organizacije ter poda predlog za usmrtitev psa.

K 16. členu
Ukrep šolanja ali prevzgoje nevarnega psa lahko izreče uradni veterinar po napadu psa na človeka oziroma drugo rejno ali hišno žival. Lastnik nevarnega psa, ki je opravil šolanje psa v 6 mesecih od izreka ukrepa, mora uradnemu veterinarju po zaključku šolanja o tem predložiti dokazilo. Prevzgoja nevarnega psa je uspešna, če lastnik prejme potrdilo o zaključeni prevzgoji nevarnega psa.

K 17. členu
Ukrep začasne prepovedi oddaje ali prodaje nevarnega psa lahko izreče uradni veterinar za obdobje, ko je uspešno zaključeno obvezno šolanje ali prevzgoja nevarnega psa.

K 18. členu
Ko uradni veterinar izreče lastniku nevarnega psa ukrep obvezne pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi, prične teči za to 4-mesečni rok po tem zakonu.

K 19. členu
Uradni veterinar lahko izreče ukrep začasnega odvzema nevarnega psa hkrati za čas, ko mora lastnik izvršiti ukrepe obveznega šolanja ali prevzgoje nevarnega psa, prepovedi ali prodaje nevarnega psa ali obvezne pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi. Ta ukrep lahko uradni veterinar izreče tudi v primeru neizpolnjevanja predpisov o zaščiti hišnih živali po Zakonu o zaščiti živali. Ukrep pomeni, da se nevarni pes na stroške lastnika ali skrbnika začasno namesti v izolatoriju izbrane zasebne veterinarske organizacije s koncesijo.

K 20. členu
Zakon predvideva, da lahko uradno veterinar predlaga usmrtitev psa posebni komisiji za nevarne pse le izjemoma, ko sta ogrožena javna varnost in zdravje ljudi. Ob predlogu, ki ga mora podati v 8 dneh od napada psa, mora uradni veterinar komisiji posredovati vso razpoložljivo dokumentacijo, medtem ko je podregister nevarnih psov že dopolnjen s podatki o nevarnem psu. Predlog lahko poda tudi, če prevzgoja psa ni bila uspešna v 15 dneh od sklenitve programa prevzgoje.

K 21. členu
Šolanje in prevzgojo nevarnih psov izvajajo pooblaščene organizacije, ki izvajajo tudi usposabljanje za pridobitev licence. Ostale določbe veljajo kot pri pridobitvi licence.

K 22. členu
Vsi postopki uradnega veterinarja in komisije za nevarne pse se vodijo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

K 23. členu
člen določa, da komisijo, ki odloča o usmrtitvah nevarnih psov, sestavljajo predstavnika VURS in ministrstva za notranje zadeve, pri katerem v okviru policije poteka usposabljanje in šolanje službenih psov, ter dva predstavnika civilne družbe oziroma stroke - iz društva za zaščito živali po zakonu o zaščiti živali in iz Kinološke zveze Slovenije. Predstavnik VURS mora biti uradni veterinar, predstavnik notranjega ministrstva pa mora imeti izpit iz državne uprave in opravljen izpit za inštruktorja službenih psov.

K 24. členu
Zakon določa, da mora komisija za nevarne pse o zadevi odločiti v 15 dneh od prejetja predloga uradnega veterinarja. Proti odločitvi komisije o usmrtitvi nevarnega psa se lahko lastnik oziroma skrbnik pritoži in pritožba zadrži izvršitev.

K 25. členu
Prekrški iz navedenega člena se kaznujejo z globo v višini 100.000 slovenskih tolarjev. Kazen, ki jo izreče uradni veterinar, ki ima inšpekcijska pooblastila, je predpisana za primere, ko lastnik ne izpolni določenih zakonskih obveznosti (npr. napada psa ni prijavil policiji, nevarnega psa ni vodil na povodcu in z nagobčnikom na javnih površinah in podobno). če pa posameznik ne izvede ukrepov, ki jih je izrekel uradni veterinar po napadu psa na človeka ali žival, pa se lahko izreče še višja kazen od 100.000 do 300.000 tolarjev. Globe se lahko izrečejo večkrat zapored, do izpolnitve obveznosti posameznika.

K 27. členu
člen določa, da mora lastnik nevarnega psa, ki še nima opravljenega šolanja. opraviti obvezno šolanje nevarnega psa v 6 mesecih od uveljavitve zakona.

K 26. členu
Ko minister izda podzakonski akt o usposabljanju za pridobitev licence za ravnanje z nevarnimi psi, morajo lastniki nevarnih psov v 18. mesecih pridobiti to licenco.

K 28. členu
VURS mora v skladu s tem zakonom v 30 dneh od pričetka uporabe zakona na podlagi podatkov iz obstoječega registra nevarnih psov vzpostaviti in na svetovnem spletu objaviti podregister nevarnih psov.

K 29. členu
Minister, pristojen za veterinarstvo, mora v roku 60 dni sprejeti in objaviti podzakonski akt, ki natančneje ureja:
• usposabljanje in izdajo licence za ravnanje z nevarnimi psi ter
• obvezno šolanje in prevzgojo nevarnega psa.

K 30. členu
Razveljavi se določba Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1) (Ur. l. RS št. 20/ 2004 z dne 4. 3. 2004), ki določa, da mora VURS voditi register nevarnih psov, saj ga predlog zakona nadomešča z novim podregistrom nevarnih psov. Preneha veljati tudi določba, ki osebam, mlajšim od 16 let, in takim, ki nimajo kinološkega znanja, prepoveduje lastništvo ali skrbništvo nevarnega psa. Predlog zakona zvišuje starostno mejo na 18 let in uvaja obveznost pridobitve licence za ravnanje z nevarnimi psi.

K 31. členu
člen določa veljavnost in uporabo Zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi.

Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
4% od nakupa v trgovini Zoohit s te povezave gre za Zavetišče Horjul
Zavetišče za živali Horjul
Prins. Več kot hrana.
Mera dog - popolna suha hrana za pse in mačke
Biss 25 in Biss 25 Titanium – vse kar vaš pes potrebuje
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
domov | o psih | pasme | vzreditelji | oglasi za pse | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | splošni pogoji

2000-2019 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.