piškotki | prijava | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme vzreditelji oglasi za pse galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 17
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2019 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Klubi in društva : O Kinološkem društvu Ljubljana
Dodal/a jana 10.4.2012 22:58:57 (1846 prebrano)



O Kinološkem društvu Ljubljana

V KD Ljubljana smo ponosni, da letos praznujemo kar tri jubileje: 90 let obstoja društva, 60 let šolanja psov in 30 let organiziranja tekmovanj za Drenigov memorial. Ponosni smo na tekmovalce, ki so uspešni na državnem in mednarodnem nivoju ter vodnike reševalnih psov, ki so uvrščeni v državne enote in sodelujejo v iskalnih akcijah.

Kratki pregled delovanja
Kinološko društvo Ljubljana je naslednik prvega v Sloveniji ustanovljenega kinološkega društva: Kluba ljubiteljev športnih psov ustanovljenega 9. novembra 1922 v tedanjem ljubljanskem hotelu Štrukelj. Prvi redni občni zbor kluba je bil 15. februarja 1923. Klub, ki je tedaj štel 120 članov najrazličnejših poklicev, od trgovcev, veleposestnikov do arhitektov, zdravnikov in živinozdravnikov, se je včlanil v Slovensko lovsko društvo in v Klub ljubiteljev ptičarjev, pa tudi v avstrijsko kinološko zvezo. Klubski časopis Športni pes je začel izhajati maja 1923, le nekaj mesecev po ustanovitvi kluba, ki si je za prednostno nalogo zadal ohranitev edine domače pasme prvovrstnega psa-čuvaja, kraškega ovčarja.

Marca 1926 je bil v Ljubljani prvi občni zbor Jugoslovanske kinološke zveze, ki je povezala vsa kinološka društva v državi. Klub ljubiteljev športnih psov je uspešno deloval naprej in se leta 1938 preimenoval v Jugoslovanski klub ljubiteljev športnih psov, sedež kluba je ostal v Ljubljani.

Prvi organizirani tečaj za šolanje vodnikov in njihovih psov po drugi svetovni vojni - med njo je dejavnost društva zamrla - je v društvu stekel spomladi 1952, vodil ga je Janez Klemenčič. Leta 1956 so člani društva že tekmovali na ekipnih in tekmovanjih za posameznike, tudi v tujih državah. Tečaji so bili ob Večni poti pod Rožnikom, leta 1957 pa je društvo dobilo vadbišče na Brdu. Teodor Drenig, eden prvih članov društva, ki je med vojno uspel ohraniti arhiv društva, je namreč skupaj z Janezom Hojanom, prav tako enim od veteranov društva, kupil za društvo zemljišče, na katerem Kinološko društvo Ljubljana domuje še danes. Leta 1958 je bila, s prostovoljnim delom seveda, že postavljena hišica za hrambo pripomočkov, v devetdesetih je bil dokončan sodoben društveni objekt.

V društvu so šolali tudi obrambne pse za čuvanje objektov, pse sledarje za iskanje diverzantov, pse za iskanje v lavinah in ruševinah, pa tudi pse spremljevalce. V programu društvene dejavnosti je bilo tudi urjenje skupine za propagandne nastope. V društvu se je usposobilo več deset kinoloških sodnikov, inštruktorjev za šolanje službenih, lavinskih in reševalnih psov, tekmovalci Kinološkega društva Ljubljana so sodili v sam vrh in so bili stalni člani jugoslovanske reprezentance na evropskih prvenstvih.

Vse navedenih programov usposabljanja društvo ne organizira več, ker je razvoj kinologije prinesel tudi nove oblike učenja psov. Tako smo leta 1980 v našem društvu prvi v državi pričeli vzgajati mlade pse. Šolo smo poimenovali mala šola ali šola za mlade pse. Začeli smo učiti oziroma vzgajati pse s humanimi metodami: fizične prisile smo nadomestili s prijetnimi vplivanji in pogojevanji ob primerno oblikovani igri s psom.

Kinološko društvo Ljubljana je v svoji bogati zgodovini večkrat spremenilo ime, a svojih osnovnih ciljev nikoli: društvo je in še vedno povezuje ljudi različnih starosti in najrazličnejših poklicev, ki jim je pes prijatelj.

Poslanstvo
V KD Ljubljana skrbimo za širjenje splošne kinološke kulture, pomagamo pri vzgoji in šolanju psov in vodnikov, medsebojnemu razumevanju in komunikaciji. Nove vodnike učimo odgovornega odnosa do psov in okolice ter jih spodbujamo k nadaljnjemu izobraževanju, tekmovanju na kinoloških področjih in sodelovanju pri družbeno koristnih dejavnostih.

Ker je bilo včasih šolanje psov hobi namenjen večinoma vodnikom psov delovnih pasem, je bil temu primeren tudi način šolanja. Danes so tehnike šolanja drugačne, tudi kinoloških disciplin je več, zato v KD Ljubljana sledimo novim programom šolanja in skrbimo za izobraževanja inštruktorskih kadrov, tako da vsak vodnik s svojim psom lahko "najde" svojo pot v kinološkem svetu, ne glede na velikost ali pasmo psa.

Dejavnost
V KD Ljubljana organiziramo osnovne programe šolanja, ki so s namenjeni vzgoji psa od dveh mesecev do leta in pol: vzgojo mladega psa, malo šolo in osnovno šolo. Po končanem šolanju lahko vodnik in pes opravljata izpit za psa spremljevalca. Svoje člane spodbujamo, da svoje znanje razvijajo v eni izmed kinoloških disciplin.

- če se zabavate ob teku in igranju s psom je agility odlična rekreacija in zabava za oba. Pri agilityju skozi igro in z drugimi oblikami nagrajevanja, psa učimo pravilnega premagovanja posameznih ovir, ki jih kasneje sestavljamo v bolj ali manj težke kombinacije. Psa lahko usmerjamo z vidnimi in slišnimi znaki, zato je za uspešno sodelovanje pomembna dobra navezava in komunikacija med vodnikom in psom. Z učenjem agilityja lahko pričnete že pri starosti nekaj mesecev, vendar mora biti učenje in zahtevnost vaj prilagojena starosti psa, predvsem višina ovir, ki jih sme premagovati. Po dopolnjenih 15 mesecih psa oziroma, ko pes in vodnik dosežeta zadovoljivo znanje pri premagovanju vseh ovir, pa lahko pričnete s tekmovanji.


Foto: arhiv KD Ljubljana

- Rally obedience je športno kinološka disciplina pri kateri vodnik in pes izvajata vaje poslušnosti na vnaprej postavljeni progi. Vaje so raznolike in dinamične, poleg vaj poslušnosti vsebujejo tudi premagovanje ovir kot je preskok, tunel, slalom, gugalnica, miza… Delo vodnika in psa mora biti hitro in dinamično.

- IPO ali klasika je eden izmed nastarejših kinoloških športov, ki je nastal kot preizkus naravnih zasnov in sposobnosti nemškega ovčarja. Lastnosti, ki naj bi jih posedoval delavni pes so: želja po delu, pogum, inteligenca, sodelovanje s človekom, vztrajnost, obrambni nagon. IPO sestavljen iz treh disciplin (sled, poslušnost in obramba) in treh stopenj (IPO1, IPO2 in IPO3).


Foto: Peter Jovičević

- Šolanje reševalnih psov pa ni le športna disciplina. V Enoti reševalnih psov KD Ljubljana usposabljamo pse in vodnike za iskanje pogrešanih v ruševini, brezpotjih in snežnih plazovih. Kljub izrednemu razvoju znanosti in tehnologije, človek ni sposoben najti v ruševinah zasutega človeka, kar uspešno naredi izšolan reševalni pes. Reševalni psi sodelujejo tudi na različnih prireditvah in predstavitvah v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, sejmih.

Kinološko društvo Ljubljana je društvo s tradicijo in eno redkih, v katerem lahko vodnik s svojim štirinožcem po končen osnovnem šolanju ostaja aktiven v društvu v agilitiju, rally obidiencu, reševanju pogrešanih ali/in višjih stopnjah šolanja po programu IPO (klasika).

Predsedniki KD Ljubljana so ustanovitve do danes:
Ivan Skušek - prvi predsednik
Teodor Drenig
Franjo Bulc
Bogo Bizilj
Slavko Košenina
Branko čebin
Stane Ivan Bradač
Vlado Gerbec
Jože Vidic
Rudi Rojc
Iztok Krumpak
France Vreg
Franček Šterman
Dominik Knavs
Roman Hoefferle
Marko Šulz
Ranko Carič
Jana Taškar
Niko Belaj
Katja Skulj

Kinološko društvo Ljubljana


Zgodovina šolanja in tekmovanja

Pripravil Franček Šterman
Ljubljana, 7. 11. 2009


Šolanja psov v KD Ljubljana imajo dolgoletno tradicijo. če so šolanja kvalitetna in uspešna, je prav, da se potrjujejo tudi na tekmovanjih. Tudi v tekmovanjih šolanih psov ima društvo s svojimi tekmovalci dolgo in uspešno zgodovino.

Začetna tekmovanja so bila že takrat organizirana po mednarodnih programih v vseh treh disciplinah (sled, poslušnost in obramba). Takratni programi so bili veliko zahtevnejši od današnjih IPO programov.

Pionirsko delo
Za začetek tekmovanj naših tekmovalcev, lahko štejemo našega prvega inštruktorja in tekmovalca Janeza Klemenčiča (naš član od leta 1926). Leta 1956 je s svojo ekipo nastopal in tekmoval na različnih tekmovanjih v tujini, saj je bilo prvo tekmovanje pri nas organizirano šele leta 1963 v Celju. Leta 1962 je Janez Klemenčič tekmoval na Dunaju s psom Tasom. Med 52-timi tekmovalci iz Avstrije, Nemčije in Italije, je zasedel več kot odlično 2. mesto. Kot član takratnega Kluba ljubiteljev športnih psov, ki je predhodnik današnjega KD Ljubljana, je zastopal takratno Jugoslavijo (Kraljevino SHS). Janez Klemenčič je hkrati tekmoval tudi s psico Brano.

Poleg tekmovanj je Janez Klemenčič izšolal številne pse za filmske vloge. Tako je pripravil psa za film z naslovom Kala, Volkca za film Kekec in psico Ado za film Dolina miru. Med leti 1953 in 1960 je vodil tudi izredno visoko kvalitetno ekipo za propagandne nastope.
Janez Klemenčiču sta se tako pri šolanjih kot pri tekmovanjih pridružila Miroslav Zidar in Janez Hojan. Predvsem Miroslav Zidar je bil s svojim psom Rolfom uspešen tekmovalec, psa pa je kvalitetno izšolal in predstavil še v filmu z naslovom Volk samotar. Kmalu se jim je pri šolanju priključil neumorni Vlado Gerbec. Ob Janezu Hojanu in Miroslavu Zidarju, je Vlado Gerbec prevzel številne obveznosti in poleg inštruktorskega dela postal gonilna oseba na vseh področjih dela v KD Ljubljana.

Tem našim pionirskim inštruktorjem in tekmovalcem so sledili številni drugi. Priključili so se jim inštruktorji in kasneje tekmovalci Mirko Džakula s psom Azorjem, Zvone Es, Darko Gantar, Marjan Žolnir, Stana Šinkovec in drugi. Šolanja psov so se od leta 1952, ko štejemo za začetek organiziranega šolanja tako v našem društvu kot na državnem merilu, izredno razmahnila.

Leta 1973 do 1975 so začeli z aktivnim delom mladi kinologi kot inštruktorji: Mira Cizelj, Metoda Mikuš, Anda Ovsec, Srečo Šalamun in Mirko Džakula. Predvsem Mirko Džakula je v naša šolanja prinesel veliko novega, saj je kot profesionalec iz policijske pasje šole imel veliko znanja in izkušenj. Postali smo veliki, homogeni inštruktorski tim, iz katerega so rasli novi tekmovalci. Vsem se je zdelo normalno, da mora nekdo, ki želi s psom tekmovati, veliko vedeti. Zato smo se po dveletnem šolanju s svojimi psi priključili izobraževanjem za inštruktorje, hkrati pa šolali pse za višja tekmovanja. Trdo delo je rodilo sadove in kmalu so naše Društvo na tekmovanjih zastopali novi tekmovalci. Zelo uspešen je bil Mirko Džakula s psom Azorjem. Uspešni tekmovalci so bili tudi Zvone Es, Darko Gantar, Marjan Žolnir, Stana Šinkovec in Srečo Šalamun. Leta 1978 se jim je pridružil Franček Šterman s psom Zorom.

Uspehi naših tekmovalcev na domačih tekmovanjih in v tujini so privabili v naša šolanja številne tečajnike, ki so želeli svoje pse izšolati in z njimi tekmovati. Leta 1978 je vodenje šolanja od Miroslava Zidarja prevzel Franček Šterman, ki je šolo vodil neprekinjeno 10 let, kasneje pa še v presledkih 4 leta.

Srečno naključje je bilo, da so se v vrste tečajnikov leta 1981 prijavili Sandi Skvarčka, Roman Höfferle, Matjaž Mirnik, Slavko Potočnik, Rajko Rotner in Lojze Perne, ki so se že po dveh letih šolanja in aktivnosti v Društvu uspešno vključili v inštruktorske vrste. Vsi so v okviru izobraževanj na KZS pridobili nazive »Inštruktor šolanja« in «Marker«, saj sta bili ti dve dejavnosti pogoj za inštruktorski naziv. Za temi so se v inštruktorske vrste priključili še Srečo Šalamun, Drago in Iztok Krumpak, Iztok Kristufek in Janez Jerala. Poleg pionirjev v šolanju psov Janeza Hojana, Miroslava Zidarja, Vlada Gerbeca in Mirka Džakule, ki so že bili priznani sodniki, so se v sodniške vrste leta 1979 vpisali Jože Pevec, Marjan Žulnir, Rajko Rotner, Darko Gantar, Zvone Es in Franček Šterman, nekaj kasneje pa še Lojze Perne in Roman Höfferle.

Od leta 1980 naprej je v Društvu delovala močna komisija za šolanje, ki je štela 18 kvalitetnih inštruktorjev, od teh je bilo 9 sodnikov za delo. Temovalcem Mirku Džakuli, Marjanu Žolnirju, Stani Šinkovec in Zvonetu Esu so se v letu 1984 priključili Franček Šterman z Erom Golobovim, Rajko Rotner s črnim čujem, Matjaž Mirnik in Natalija Dragan. Tekmovalna ekipa je bila zelo uspešna, tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih. Tekmovalec Franček Šterman je bil z Erom Golobovim v letih 1985 in 1986 državni prvak (3x CACIT, 11x prvo mesto, 10x drugi in 3x tretji), v letu 1985 je postal šampion Jugoslavije v delu. V letu 1986 je postal tudi prvi republiški prvak v sledenju. V tekmovalne vrste so se vključevali zelo uspešni mladi tekmovalci, kot so Zdravko Jež, Miloš Kovač in še danes aktivni inštruktor in uspešni tekmovalec Mirko Flere s svojo ekipo ter drugi.

Propagandni nastopi
Ob šolanjih in tekmovanjih v KD Ljubljana nikakor ne smemo prezreti skupine šolanih psov za propagandne nastope. Ta skupina psov različnih pasem je nastopala na številnih kinoloških in drugih prireditvah. Vodila jo je Metoda Mikuš z Ando Ovsec in Miro Bizjan. Televizijski urednik Peter Ovsec je bil nad delom psov v tej skupini tako navdušen, da je leta 1978 posnel polurni film s prikazom dela te skupine. Film se je prikazoval po celi bivši Jugoslaviji. Tako ekipa za propagandne nastope kot posamezniki smo nastopali na številnih prireditvah in v filmih.

- Mira Bizjan je svojega psa, novofundlanca Rona (filmsko ime Jakob) pripravila leta 1977 za film Sreča na vrvici.
- Leta 1981 je naš inštruktor Drago Krumpak s svojim psom kraškim ovčarjem Žakom v Zagrebu posnel nadaljevanko v trinajstih epizodah z naslovom Jelenček, kjer je pes igral skupaj s polletnim jelenčkom. Tudi ta film je bil predvajan po celi bivši Jugoslaviji in je bil hit tistega leta. Z istim psom je posnel še kratkometražni film Pogine naj pes.
- Leta 1982 je propagandna skupina s svojimi psi nastopila v zabavno glasbeni novoletni oddaji Andreja Šifrerja z naslovom Gostilna Šifrer. Psi so nastopali med petjem pesmi Majhni psi.
- Leta 1985 je skupina psov nemških ovčarjev iz naše šole nastopala tudi v Cankarjevem domu v drami Krst pod Triglavom, v režiji Dragana Živadinova.


Ne prezrite tudi:
  • Memorial T. Dreniga, tekmovanje v njegov spomin in drugi jubileji

  • Jubilejno leto KD Ljubljana in Drenigov memorial 2012
  • Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
    4% od nakupa v trgovini Zoohit s te povezave gre za Zavetišče Horjul
    Zavetišče za živali Horjul
    Prins. Več kot hrana.
    Mera dog - popolna suha hrana za pse in mačke
    Biss 25 in Biss 25 Titanium – vse kar vaš pes potrebuje
    Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
    domov | o psih | pasme | vzreditelji | oglasi za pse | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | splošni pogoji

    2000-2019 Jana. Vse pravice pridržane.
    Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
    splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.