Klubi in društva : KZS volitve 2013: Odgovori kandidatov za predsednika KZS
Kinološka zveza Slovenije - VOLITVE 2013
Volilna skupščina Kinološke zveze Slovenije bo v soboto, 16. marca 2013 ob 10.00 v dvorani Centra vojnih veteranov Logatec v Logatcu.
Kandidati za predsednika KZS v obdobju 2013 – 2017 so:
(po abecednem vrstnem redu)
mag. Blaž Kavčič
Lidija Okleščen
Boštjan Penko
Dušan Travnikar
Na mojpes.netu smo med 8. in 20. januarjem 2013 zbirali vprašanja za predsedniške kandidate in 9. februarja sem jih vsem štirim kandidatom za predsednika KZS poslala s prošnjo, da nanje do 20. februarja 2013 odgovorijo in zraven za objavo pošljejo tudi svoj program. Vprašanja niso samo moja, temveč so jih poslali kinološki sodniki, vzreditelji, razstavljavci, inštruktorji in vodniki psov po pozivu, ki je bil objavljen na mojpes.netu. Jaz sem jih samo oblikovala, zapakirala in poslala naprej. Pri tem je šlo izključno za to, da imajo vsi kandidati za predsednika KZS enake možnosti pri predstavitvi svojih stališč, kinološka volilna baza pa dobi odgovore na nekatera svoja vprašanja. Saj za to najbrž gre pri demokratičnih volitvah, pa čeprav samo v neki zvezi društev, kajne?
Odgovore na vprašanja sta poslala mag. Blaž Kavčič in Lidija Okleščen.
Obema kandidatoma se za odgovore iskreno zahvaljujem.
Lidija Okleščen je poslala za objavo tudi svoj program, mag. Blaž Kavčič pa je na dodatno vprašanje, ali programa ne želi objaviti, zapisal: "Moj program je skupaj z drugimi programi skladno s statutom poslan članicam KZS. Sam vsekakor ne vidim nobene potrebe po objavi programa mimo statutarnih določil, niti se mi to ne zdi vljudno in primerno."
Ob teh 'statutarnih' pripombah in tistih, ki so zapisane v njegovem uvodu k odgovorom na vprašanja, sem se odločila, da izključno zaradi zaščite kandidature Lidije Okleščen tudi njenega programa ne bom objavila. če ga kdo želi prebrati, naj se obrne na kandidatko ali na svoje kinološko društvo oz. pasemski klub, lahko pa ga tudi jaz pošljem komu po mailu.
V Statutu KZS sicer nikjer ne piše, da javnost ne sme videti programov kandidatov za predsednika KZS in da imajo do tega pravico samo predstavniki njenih članic, je pa mag. Kavčič trenutno predsednik KZS in če on pravi, da tako mora biti, potem pač tako bo. Ob tem verjetno lahko pričakujemo, da bodo programi vseh štirih kandidatov, tudi njegov, enakovredno zaščiteni pred javnostjo vsaj do trenutka, ko bo na Volilni skupščini 2013 znan izid volitev.
Jana Pahovnik
21. februar 2013
Mag. Blaž Kavčič
- Kakšen je vaš odnos do trenutno še veljavnega in do novega predloga Zakona o zaščiti živali ter njemu podrejenih pravilnikov? Poznate spremembe, ki se prav zdaj obravnavajo v Državnem zboru? Menite, da se moramo kinologi (vzreditelji, tekmovalci, razstavljavci, vodniki, ...) dosledno ravnati po njem, ali dopuščate možnosti izjem pod okriljem odločitev KZS?
Že 10 let si prizadevam prepričati VURS, da je potrebno stvari v odnosu do psov zastaviti drugače. Naš zadnji sestanek v zvezi z obravnavano zakonodajo je bil dne 8.1.2013 na Komisiji Državnega sveta za kmetijstvo in okolje. Iz zapisnika izhaja priznanje vodstva VURS, da bo potrebno sestaviti poseben zakon, ki bo bolj življenjsko urejal posedovanje in vzrejo psov in predvidel tudi aktivno vlogo KZS - morda z javnim pooblastilom. Tu imamo pa opravka z veterinarskim lobijem, ki pretirava s svojimi zahtevami.
- Kako ocenjujete seznanjenost kinologov z zakonodajo o zaščiti živali? Menite, da bi bila ustanovitev komisije za zaščito živali pri KZS smiselna? če da, kaj bi bile lahko po vašem mnenju naloge take komisije?
Za začetek bi moral minister za kmetijstvo pristati na članstvo KZS v Nacionalnem svetu za zaščito živali. Temu se je minister Židan diplomatsko izognil, kako bo z nadaljnjim ministrovanjem ministra Bogoviča pa bomo še videli. Ljudem izven kinološke organizacije pa je premalo poznano, da je celotna dejavnost KZS, vsi strokovni pravilniki in delovanje vzrejnih komisij že v osnovi naravnano v smeri zaščite psov, da imamo torej že delujoč sistem zaščite psov.
- Ste seznanjeni s predlogom o popolni prepovedi kupiranja repov pri psih, za katerega je veliko možnosti, da bo v kratkem v Državnem zboru tudi sprejet? Kaj nameravate kot predsednik KZS storiti za dosledno upoštevanje te prepovedi med slovenskimi vzreditelji pasemskih psov?
To je spet ena čenča. Državni zbor takih odločitev ne sprejema. Prepoved kupiranja ima že vrsto let zakonsko podlago v Zakonu o zaščiti živali. Je pa škoda, da je to ena izmed zakonskih ureditev, ki je nastala izven kinološkega sveta in vsaj v določeni meri psom tudi škodi. Vzreditelji npr. lovskih pasem psov so kupiranje repov predvideli predvsem da bi zaščitili lovske pse pred poškodbami pri delu. Vzreditelji bokserjev pri nas pa to omejitev že nekaj let striktno upoštevajo, bolj zaradi kompatibilnosti z Nemčijo, kot zaradi zakona. Pri dobermanih je bolj zaznavno manipuliranje s Srbijo, kjer pa imajo žal prste vmes tudi visoki evropski funkcionarji. V Sloveniji urejamo zadeve kar dobro.
- V zadnjem času se pojavljajo nesmiselne zahteve s strani 'strokovne' javnosti pri sprejemanju nove zakonodaje s področja zaščite živali. Nepoznavanje IPO športa s strani predlagateljev nove zakonodaje se je pokazalo kot velika ovira, saj bi nam sprememba zakona kmalu prepovedala šolanje vaj obrambe. Kaj nameravate kot predsednik KZS storiti, da nam državna zakonodaja ne bo prepovedala IPO športa, oz. da taki predlogi ne bodo več ogrožali kinoloških športov?
IPO šport se bo moral podrejati evropski in FCI ureditvi. Ne vidim nerešljivih problemov, zadevo pa seveda ureja Komisija za šolanje in ne predsednik KZS neposredno. Na osnovno besedilo predloga Zakona smo po različnih kanalih posredovali svoje proteste. Pomembno je, da je prišlo v tekstu Predloga o spremembah zakona o zaščiti živali do spremembe glede na prvo branje in sicer:
Spodbujanje napadalnosti do človeka ali živali », razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov«
V obrazložitvi 8. člena pa je zapisano:
V devetnajsti alineji se kot prepovedano ravnanje opredeljuje spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali (npr. ščuvanje psa na človeka ali žival), razen v primeru šolanja psov ali uporabe službenih policijskih ali vojaških psov. Takšno ravnanje dosedaj ni bilo jasno prepovedano, a je v skladu s cilji tega zakona v delu, ki ureja ravnanje z nevarnimi psi. Predvideni sta dve izjemi. Šolanje poslušnosti psov (IPO) vključuje določene elemente spodbujanja agresije proti človeku (markerju), vendar je to v nadziranih okoliščinah, kakršno je šolanje psov, nenevarno.
Druga izjema so policijski in vojaški službeni psi, pri katerih je napad na človeka del njihovih nalog.
- Podpirate obvezno tetoviranje za pse lovskih pasem in če ga, zakaj? če ga ne, kaj nameravate kot predsednik KZS storiti za popolno ukinitev tetoviranja?
Manj boli psa tetoviranje številk, kot tetoviranje smrčka! Pa se naša veterina zgraža nad prvim, nad drugim si pa "umije roke". Tako tetoviranje kot mikročipiranje imata svoje prednosti in slabosti. Da je prevladalo mikročipiranje je zadaj predvsem finančni interes korporacij in zaslužki veterinarjev. Res je pri mikročipiranju odčitavanje enostavnejše, so pa prisotne tudi resne pomanjkljivosti v primerjavi s tetoviranjem. Veliko je znanih primerov manipulacij z mikročipi. Za prtilikave pasme je lahko mikročipiranje mnogo bolj stresno kot tetoviranje! Lovski kinologi želijo imeti tetoviranje še naprej, imajo svoje argumente in jih bom še naprej podpiral. Veliko škodo je povzročilo mikročipiranje v Sloveniji, ker so ga privatni veterinarji s podporo VURS uporabili, da so ogrozili desetletja dobro delujoč sistem vzrejno-tetovirnih referentov. Prevladal je denar in državna birokracija kot pomočnica privatnega interesa!
- Kako osebno ocenjujete 'strokovnost' nekega kinologa? So za vas pomembnejši njegovo delo, kinološki dosežki in izkušnje (vzreja, tekmovanja, delo, ...) ali njegov status in vpliv znotraj članic in KZS? Se nameravate kot predsednik KZS zavzemati za višji strokoven nivo vseh kinoloških 'členov' (poznavanje zakonodaje in ostalih kinoloških pravil, vzreje, genetike ...) in če da, na kakšen način?
Predsednik ne ocenjuje strokovnosti kinologa osebno, ampak imamo zato Komisijo za šolanje in izpite, ki ima svoj program. Na zborih sodnikov poteka seznanjanje z aktualnimi strokovnimi vprašanji in razčiščevanje nejasnosti. Ugleden kinolog je po mojem mnenju nekdo, ki je poleg svojih strokovnih referenc lahko zgled mlajšim tudi po svojem odnosu do splošne in strokovne javnosti. Nekdo, ki s svojim delom prispeva k dvigu ugleda kinologije. Vsi skupaj imamo še veliko prostora za razvoj. Je pa napačen in neproduktiven pogled nekaterih predstavnikov veterinarske stroke, ki osnovni problem vidijo v "nestrokovnosti" kinologije. Pri tem imajo običajno v mislih to da kinologi ne uporabljajo dovolj "znanstvenih" metod, raznih študij in dragih znanstvenih raziskav. Dilema je napačno zastavljena. Kinologija je predvsem praktična dejavnost, bolj veda in veščina. Ni kinologije brez občutka, ni kinologije brez veselja do tega da pse tudi imamo v svoji družbi, da se z njimi ukvarjamo in delamo z njimi. Pes ne more preživeti kot živalska vrsta po kriterijih gospodarske živali, prostoživeče živali, laboratorijske živali... Kinologija lahko živi in se razvija samo med nami - ljubitelji psov, ki s spoštovanjem in kritičnostjo vgrajujemo v svoje delo izsledke različnih znanosti - veterine, zootehnike, mikrobiologije, genetike ... pa tudi prava, psihologije in sociologije. Je torej prostor za sodelovanje ne pa za prevzetnost in "slovenceljstvo".
- Je po vašem mnenju promocija pasemske vzreje psov tudi ena od vlog KZS, ali menite, da je to samo naloga pasemskih klubov in samih vzrediteljev? Ali menite, da je dosedanja promocija vzreje pasemskih psov zadovoljiva? če menite, da ni, kaj nameravate v zvezi s tem kot predsednik KZS storiti?
Vsak mora dobro opraviti svoje delo. Tudi mediji. Da ne bomo poslušali neumnosti, kot npr. da so "mešanci bolj zdravi" in da "prodajalci rodovniških psov mastno služijo". Res so to neumnosti in laži, ampak se izgleda dobro prodajajo. Da bom popolnoma jasen - iz izkušenj naše družinske vzreje lahko povem, da je odgovoren vzreditelj, ki je v svetovnem vrhu kakovosti, lahko zadovoljen če približno pokrije direktne materialne stroške. Edini pravi "profit" mu je veselje in ponos da je nekaj dobrega ustvaril - telesno in vedenjsko zdravega psa. Si bom pa v naslednjem mandatu prizadeval v nadzorovano vzrejo vključiti tudi nečistopasemske pse, na drugi strani pa bom predlagal, da KZS uvede različne razrede vzrediteljev, podobno kot pri vinu - od kontroliranega porekla do kakovostne in vrhunske vzreje. Tako bodo tudi kupci psov lahko imeli bolj jasno sliko kaj lahko od kakšnega mladička pričakujejo. Pobuda, da bi KZS delovala tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja lastnikov nerodovniških psov ima podporo tudi v nedavnih priporočilih FCI.
- Kaj menite, da bi bilo potrebno storiti, da bi kupci v Sloveniji kupovali več psov z rodovniki in manj t.i. 'čistokrvnih psov brez rodovnikov'? Kakšno vlogo KZS vidite pri tej nalogi?
Obrazloženo pri prejšnjem vprašanju - ob tem pa še: dodati moramo nekakšen "srednji razred" pri psih. Sedaj imamo pristona dva ekstrema - "zgornji razred" kjer imamo vzrejo, ki je pogojena za zahtevnimi in dragimi potrdili, pregledi, preizkušnjami in na drugi strani "spodnji razred", kjer vsak počne s psi kar hoče in kjer ribarijo v kalnem razni "kšeftarji". Uvesti moramo torej "srednji razred", to je enostavne in poceni minimalne pogoje za vzrejo, kjer bomo v osnovi samo zagotavljali sledljivost psov, prednikov in potomcev in dostojne pogoje za vzrejo. Tako deluje kinologija npr. v Veliki Britaniji, Združenih državah, Avstraliji,...
- Pri prodaji in nakupu pasjih mladičev z rodovnikom ne moremo govoriti o absolutnih garancijah na zdravje, lahko pa o nekaterih drugih garancijah, ki so povezane z dokumenti, izdanimi s strani vzrejnih komisij in KZS. Ali menite, da so kupci kot potrošniki dovolj zavarovani ob nakupu mladiča z rodovnikom, ki ga je izdala KZS? Kaj vi vidite kot varnost potrošnika ob nakupu psa z rodovnikom, ki mu jo nudijo vzrejna komisija, vzrejno-tetovirni referent, rodovna knjiga in KZS na splošno s svojimi storitvami in izdanimi dokumenti? Kaj bi po vašem mnenju KZS lahko na tem področju bolje storila? Kakšno je vaše mnenje o obvezni uvedbi DNA testov?
KZS preko svojih pooblaščenih strokovnih organov zagotavlja verodostojnost porekla in strokovnost presoje kvalitete. Nobena nacionalna organizacija ne daje "garancije". Vrhunski vzreditelji sami pa garancijo pogosto dajejo po svoji presoji. V tem primeru gre bolj za zaščito kupca v primerih če gre pri psu kaj narobe. To je vedno možno, tudi pri največji skrbnosti vzreditelja. Prav je, da vzreditelj za take primere ponudi razumno odškodnino kupcu, 100% garancije pa seveda ne more dati nihče. Z znižanjem cene DNA testov bomo pri strokovnem delu to možnost bolj široko uporabljali, nekatere vzrejne komisije so to že sprejele.
- Vidite kakšno možnost vključitve vzrediteljev in mladih sodnikov v oblikovanje prihodnosti in vizije vzreje? Kaj menite o vključitvi sodnikov - pasemskih specialistov v vzrejne komisije in na vzrejne preglede? Ali menite, da sedanji sodniki v vzrejnih komisijah dovolj natančno poznajo pasemske standarde, navodila matičnih pasemskih klubov in FCI ter sprotne spremembe v pasmi, ki jo vzrejno ocenjujejo?
Vzreditelji so po naravi stvari same že vključeni. Svoje znanje in vizijo kažejo skozi vzrejne rezultate. Mladi sodniki naj se pa učijo. Slabost sedaj veljavnega sistema v KZS je, da med pogoji za sodnika za zunanjost ni doseženih rezultatov v vzreji. Zato imamo med sodniki "pametnjakoviče", ki pa sami nimajo kaj pokazati - npr. kakšnega prvaka iz lastne vzreje. Novi PSD bo verjetno vnesel te kriterije. "Sodnik specialist" - tega izraza in pojma Pravilnik o strokovnem delu ne opredeljuje, niti ga ne opredeljujejo predpisi FCI. Tudi s stališča kinološke teorije in prakse ni jasno kaj naj bi to pomenilo - to da se nek sodnik spozna samo na eno pasmo, ali ima morda izpit samo za eno pasmo, ali pa naj bi bil to posebno strokoven in uveljavljen sodnik, ki je morda "specialist" za več pasem. V večini primerov gre za hrepenenje po bližnjici za uveljavitev začetnikov, ki komaj opravijo prvi izpit in ker drugih pasem še ne sodijo, bi želeli biti "specialisti". Formalnega pokritja ta izraz nima. O specialnih sodnikih lahko v mednarodnem merilu pogojno govorimo v primerih npr. nemških ovčarjev, kjer matična organizacija zahteva zapriseženost sodnikov sojenju samo ene (nad)pasme, pa tudi tu se kriteriji malo krhajo. Pri nas so sodniki za neko pasmo tisti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o strokovnem delu. Problema dejansko ni, morda ga ustvarjajo preambiciozni začetniki ki nimajo dovolj širokega pogleda na problematiko. Standard vsake pasme je itak postavljen v svetovnem merilu in ga mimo predloga matične pasemske organizacije in generalne skupščine FCI k sreči ne more spreminjati noben "specialist". Tisto, kar je v resnici pomembno - kakovostna vzreja - pa se mora v vsakem primeru potrditi v realnem življenju - na razstavah in preizkušnjah. Vzrejne komisije imajo zgolj svetovalni značaj, saj je osnovna odgovornost in riziko na vzreditelju. Dolgoletni uspešni vzreditelji morajo uživati vse spoštovanje in podporo organizacije.
- Kaj menite o dosedanji obveščenosti kinologov in javnosti o pomembnih odločitvah KZS oz. drugih novostih s področja delovanja organov, vzreje, športne kinologije, prireditev, sankcioniranja organizacij ter posameznikov, ...? Predvsem gre za razne sklepe organov KZS, spremembe pravil na FCI, napotke o odgovorni oskrbi in vzreji psov ter podobno, ki zadevajo kinologe in njihovo kinološko udejstvovanje (vzreja, šolanje, tekmovanja, razstave ...). Je obveščenost po vašem mnenju preslaba ali zadovoljiva? če menite, da je slaba, kaj nameravate kot predsednik KZS storiti za izboljšanje?
Stanje je dobro, seveda pa je potrebno spremljati razvoj infomacijske tehnologije. Pomembno je, da so v glasilu Kinolog okrepili rubrike strokovnjakov iz posameznih področij ki zanimajo ljubitelje psov. Strokovni kader ima dostop do informacij deloma preko spletne strani in obvestil, redno potekajo zbori sodnikov, ki jih bomo poskušali v prihodnje postaviti še na nekoliko višjo raven.
- Nameravate kot predsednik KZS za člane članic KZS (vzreditelje, tekmovalce, vodnike psov ...) uvesti kakšno obliko neposredne komunikacije (odgovori po emailu, govorilne ure, okrogle mize, ...), ali sprejemanje in reševanje vprašanj, pobud, idej in mnenj le-teh povsem prepuščate notranjemu delovanju kinoloških društev in pasemskih klubov, oz. ste naklonjeni 'zaprti' obliki komunikacije med klubom/društvom in vrhom KZS?
Morda tistim, ki niso del organizacije vse informacijske aktivnosti ne morejo biti tako prezentne kot sem jih predstavil že v eni od prejšnjih točk. Je pa res, da so komunikacije zelo pomembno in zahtevno področje in je potrebno pristop stalno izpopolnjevati. Regijska srečanja, nacionalna srečanja, telefonski neposredni stik so bile intenzivno uresničene komunikacijske oblike preteklega mandata. Povratne informacije so pretežno pozitivne, ne smemo pa s temi pristopi pretiravati, ali biti vsiljivi. V končni fazi ima v kinološki organizaciji vsak svoje delo, in ni naloga vodstva KZS da bi komandirali in se vtikali v vse.
- V vseh kinoloških društvih, ki se ukvarjajo s šolanjem psov, inštruktorji tečajnike pripravljajo na opravljanje izpita B-BH, ki pa nima za vodnike praktično nobene vrednosti, ker je izpit domislica KZS, uradno pa nepriznan. Na kakšen način nameravate kot predsednik KZS doseči uradno veljavo in priznanje izpita? Ali boste zakonodajalcem predlagali morebitne ugodnosti v povezavi z zakonodajnimi omejitvami za vodnike, ki izpit opravijo?
Med vprašanji je kar nekaj podobnih z vsiljenimi in zgrešenimi predpostavkami. BBH ni domislica KZS, ampak gre za zelo pomemben mednarodno razširjen pristop za spodbujanje odgovornega lastništva, za ozaveščanje lastnikov psov in usposabljanje psov za »dobre meščane«, torej pse ki so nemoteči v urbanem okolju. Si pa bomo v resnici prizadevali, da bi dosegli davčne oljašave za odgovorne lastnike psov, še posebej tiste, ki bodo opravili takšna usposabljanja in preskuse. Slovenija je med prvimi državami v Evropi uvedla izpit za psa spremljevalca (leta 2003) in veseli nas, da z novim IPO pravilnikom BBH postaja standard za vse članice FCI.
- V IPO športu se v zadnjih letih soočamo z nezainteresiranostjo KZS za delovno kinologijo in za ta šport. Izgleda tako, kot da se KZS sramuje IPO športa. Na večjih kinoloških prireditvah vidimo tako prikaze agilityja, frizbija, plesa s psi, rally obedienca, skoraj nikoli pa ne vidimo prikaza najzahtevnejšega pasjega športa. To se nam zdi nesprejemljivo, ker igra IPO program pomembno vlogo v vzreji delovnih pasem, saj lahko z njim ugotavljamo delovno sposobnost in značaj psa. Predvsem se nam zdi pomembno, da se šport v pravilni luči prikaže širši javnosti. Kaj nameravate kot predsednik KZS narediti za popularizacijo IPO športa in za seznanjanje širše javnosti z njim?
Tudi ta predpostavka v pomembnen delu ne drži. KZS predstavlja krovno organizacijo za vse oblike uporabe psov. Je pa še vedno prostovoljna društvena organizacija, ki od države ne prejema nobenih sredstev za izvajanje posameznih programov, razen v primeru reševalne dejavnosti, kjer programe v določeni meri sofinancira Ministrstvo za obrambo in dejavnosti lovskih psov, ki jo v določeni meri sofinancira Lovska zveza. Temeljna dejavnost in poslanstvo KZS je mednarodno standardizirana rodovna knjiga in druge evidence, ter usposabljanje in licenciranje strokovnega kinološkega kadra. Ta del dejavnosti se financira iz rodovnikov, članarin in drugih pristojbin. Posamezni programi - agility, sledarji, IPO, RO, ... potekajo v odvisnosti od interesa članov in tekmovalcev. Vsak program torej mora imeti svojo samostojno finančno podlago. Sicer bi imeli opravka s prelivanjem sredstev od ene skupine članov v dobro druge skupine članov kar bi sprožilo upravičeno nezadovoljstvo. Običajno pa tudi razpoložljivih sredstev za "prelivanje" ni. Drži da je KZS v tem mandatu uspela kljub temu finančno podpreti delovanje društev, klubov, reprezentanc in dejavnosti. Vendar osnova za to niso bili izvorni, prej omenjeni prihodki zveze, ampak uspešno delo predvsem na razstavnem programu. Na to pa žal ne moremo računati kot na trajni, sistemski finančni vir. IPO programa se KZS ne sramuje, pravzaprav je bilo v preteklem letu opravljeno kar precej aktivnosti ravno na tem področju, ki je bilo v preteklosti neupravičeno zapostavljeno. Za delo na področju IPO športa tako smo tudi povečali finančna sredstva. V letu 2012 je bilo opravljeno kar 1210 izpitov od tega 109 višjih izpitov po IPO programih. Na svetovna prvenstva smo poslali dve reprezentanci, ki smo ju ustrezno finančno podprli. Začel se je projekt skupnih treningov za vse zainteresirane tekmovalce in bodoče tekmovalce, treningov se udeležuje do 30 vodnikov z njihovimi psi. Nekoliko večja težava so napeti odnosi med kinologi, ki se ukvarjajo s to kinološko dejavnostjo, vendar se tudi tu premikamo v pravo smer.
- Agility je po številčnosti in uspehih na svetovnem nivoju najuspešnejša športno-kinološka disciplina. Kakšna je vaša vizija za razvoj agilitija v prihodnosti? Kako lahko po vašem mnenju KZS prispeva k razvoju te športne discipline?
Agility je ena izmed pomembnih dejavnosti, ki na zelo atraktiven način simbolizira sodelovanje človeka in psa. Vloga KZS je, da slovenski agilty povezuje na enakopraven način v svetovnem merilu, da skrbi za usposabljanje in licenciranje strokovnega kadra in da skrbi za nemoteno delovanje Komisije za agility.
- Trenutno je kinološka zveza za mešančke odprta samo v smislu šolanja in udejstvovanja v pasjih športih. če želi imeti KZS vpliv na populacijo lastnikov psov, bi morala poleg manjšinske populacije z rodovniki targetirati tudi populacijo brez rodovnikov. Kakšen se vam zdi najprimernejši način za privabljanje lastnikov mešancev?
Kot sem opisal že prej, bomo v naslednjem mandatu nadaljevali prizadevanja, da bi država poverila KZS skrbništvo nad vso populacijo psov. Zadnji dve leti smo imeli vrsto konkretnih pogovorov z Ministrstvom, VURS, Veterinarsko zbornico in drugimi deležniki o boljši zakonski ureditvi področja posedovanja in vzreje psov, ki bila bolj preventivno zasnovana in bi bolje zagotavljala dobrobit psa, ki bi spodbujala odgovorno lastništvo in ki bi bolje zastopala tudi javni interes na področju higiene in varnosti.
- Ali menite, da lahko ljudje, ki tesno sodelujejo pri organizaciji razstave, sprejemajo prijave, izdelujejo sodniške liste in podobno, na isti razstavi tudi razstavaljajo? Se vam zdi takšno početje etično in pošteno do drugih razstavljavcev? Kaj boste storil kot predsednik KZS, da se v bodoče to ne bo dogajalo?
Pravilniki KZS ta vprašanja urejajo na mednarodno standardiziran način, konkretno 22. člen Pravilnika o razstavah. Ni mi znano da bi bila določila tega člena v tem mandatu kdaj kršena. Povsem logično pa je, da ljudje, ki so aktivni na pasjem področju sodelujejo in pomagajo pri prireditvah na različne načine. Mednarodno primerjalno smo v Sloveniji pri teh vprašanjih bolj restriktivni kot v tujini in mi ni poznana nobena pobuda za spremembo pravil na tem področju.
- Kaj menite o nazivu 'razstavni prvak', kot ga je že 1. 1. 2009 potrdila FCI za mednarodni šampionat C.I.E. in kaj boste kot predsednik KZS storil za njegovo uveljavitev v Sloveniji?
Uvedbo tega naziva podpiram, postopek je sprožen v okviru osnutka novega PSD. Ker se počasi tudi lovski kinologi "mehčajo" v odnosu do tega vprašanja, bomo morda lahko to spremembo obravnavali posebej in pospešeno.
- Ali menite, da je pavšalna članarina za članice KZS najbolj ustrezna in pravična? če ne, kakšen je vaš predlog?
Nekoč smo imeli v KZS nekakšen ključ po katerem so imele članice z več člani več glasov, pa je bilo to kakšnih 15-20 let nazaj to spremenjeno. Po sedanji ureditvi ima vsaka od trenutno 113 članic en enakovreden glas in je enaka višina članarine logična. Seveda pa bi bilo možno na skupščini obravnavati drugačen predlog če bi se le-ta med članicami pojavil. Verjetno pa bi se večje članice težko strinjale s spremembo ki bi pomenila da bi "majhna" članica imela nižjo članarino, pa enakovreden glas.
- Ali je za vas obstoj KZS d.o.o. smiseln? če je, zakaj?
KZS d.o.o. je sedanje vodstvo "podedovalo" od prejšnjega. Ta rešitev je bila zelo smiselna v razmerah negotove finančne prihodnosti KZS v letu 2009 pred izvedbo Evropske razstave psov leta 2010. Kasneje je KZS v okviru KZS d.o.o. razvila celotno razstavno dejavnost, ki je bolj tržne narave. Celotni finančni rezultat je razporejen v okviru KZS, preglednost je zagotovljena nadzornim organom in članicam. V prihodnje bo Upravni odbor lahko občasno presojal ali je delovanje d.o.o. v lasti KZS še smiselno in koristno ali pa morda ta d.o.o. ne bo več potrebna.
Lidija Okleščen
- Kakšen je vaš odnos do trenutno še veljavnega in do novega predloga Zakona o zaščiti živali ter njemu podrejenih pravilnikov? Poznate spremembe, ki se prav zdaj obravnavajo v Državnem zboru? Menite, da se moramo kinologi (vzreditelji, tekmovalci, razstavljavci, vodniki, ...) dosledno ravnati po njem, ali dopuščate možnosti izjem pod okriljem odločitev KZS?
Državljani Slovenije smo zavezani spoštovati slovensko zakonodajo in vanjo spada tudi Zakon o zaščiti hišnih živali, katerega moramo spoštovati tudi vsi kinologi, brez izjem. Trenutno veljavni Zakon o zaščiti hišnih živali poskuša v svojih določbah čim bolj ščititi dobrobit živali, jo zaščititi pred mučenjem in izkoriščanjem v nepotrebne materialne cilje. Vsekakor pozdravljam nove spremembe Zakona o zaščiti živali, ki so v obravnavi v Državnem zboru in bodo poskušale še bolj zaščititi dobrobit živali, tukaj mislim predvsem področje pri uporabi živali v znanstvene namene, prepoved obrednega klanja brez predhodnega omamljanja, itd., pomembna, za kinologe zelo pozitivna novost, ki naj bi se uvedla po 1. 1. 2015, pa je določba, ki definira področje "izvor psa" in prepoved prodaje psov in mačk, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti. Te določbe bodo pomagale preprečiti goljufije na področju prodaje psov preko številnih preprodajalcev, katerim smo danes priča.
- Kako ocenjujete seznanjenost kinologov z zakonodajo o zaščiti živali? Menite, da bi bila ustanovitev komisije za zaščito živali pri KZS smiselna? če da, kaj bi bile lahko po vašem mnenju naloge take komisije?
čeprav smo kinologi, kot vsi državljani, dolžni spoštovati zakonodajo, v katero spada tudi Zakon o zaščiti živali, menim, da kinologi s tem zakonom niso seznanjeni na zavidljivi ravni. Del krivde za to nosi tudi Kinološka zveza Slovenije s premalo intenzivnim osveščanjem o določbah zakona, predvsem tistih, ki zadevajo področje kinologije in zaščite psa. Osebno se mi ustanovitev komisije za zaščito živali pri KZS ne zdi smiselna, iz preprostega razloga, da bi bila to le dodatna komisija, zelo smiselna pa se mi zdi uvedba etičnega kodeksa za zaščito psa v kinologiji, ki bi vseboval jasne določbe s ciljem, da se čim bolj zaščiti psa na vseh področjih kinologije pred morebitnim mučenjem ali izkoriščanjem, katerega posledica bi bilo ogroženo zdravje psa in občutno zmanjšana kvaliteta življenja. Kodeks bi moral vsebovati tudi vse predvidene sankcije ob kršitvah določb, kakor tudi navedbo organa, ki bi sprejemal končne odločitve v vezi s kršenjem kodeksa.
- Ste seznanjeni s predlogom o popolni prepovedi kupiranja repov pri psih, za katerega je veliko možnosti, da bo v kratkem v Državnem zboru tudi sprejet? Kaj nameravate kot predsednica KZS storiti za dosledno upoštevanje te prepovedi med slovenskimi vzreditelji pasemskih psov?
Da, seznanjena sem s predlogom prepoved krajšanja repov psom zaradi estetskih razlogov, ki bo zelo verjetno sprejet. Sprememba bo zavezovala vse vzreditelje, naloga Kinološke zveze Slovenije pa bo poskrbeti za dosledno upoštevanje te prepovedi in njeno vključitev v vzrejne pravilnike.
- V zadnjem času se pojavljajo nesmiselne zahteve s strani 'strokovne' javnosti pri sprejemanju nove zakonodaje s področja zaščite živali. Nepoznavanje IPO športa s strani predlagateljev nove zakonodaje se je pokazalo kot velika ovira, saj bi nam sprememba zakona kmalu prepovedala šolanje vaj obrambe. Kaj nameravate kot predsednica KZS storiti, da nam državna zakonodaja ne bo prepovedala IPO športa, oz. da taki predlogi ne bodo več ogrožali kinoloških športov?
Ni mi poznano, koliko je KZS sodelovala pri pripravi sprememb Zakona o zaščiti živali, vsekakor pa bi morala sodelovati na področjih, ki zadevajo kinologijo, kamor spada tudi športna disciplina IPO. Pojavlja se vprašanje, ali se je kdo trudil razložiti zakonodajalcem namen in predvsem vsebino IPO discipline, da je sestavni del tega športa tudi šolanje vaj obrambe.
Vsekakor bi se trudila preprečiti ukinitev IPO športa in se zavzemala, da bi se v zakonske določbe vključile nove odredbe, ki bi ščitile to kinološko disciplino, za pomoč pa bi vključila tudi "nosilca discipline", mednarodno kinološko zvezo FCI. Poskušala bi doseči, da se trenutnemu zakonu o zaščiti živali v 5. členu doda nova alineja z vsebino "psi, katerih ugriz je posledica šolanja vaj obrambe po programu IPO – FCI".
- Podpirate obvezno tetoviranje za pse lovskih pasem in če ga, zakaj? če ga ne, kaj nameravate kot predsednica KZS storiti za popolno ukinitev tetoviranja?
Osebno menim, da je tetoviranje psov, ki so že ustrezno označeni v skladu z evropsko direktivo (čipirani), popolnoma nepotrebno, vendar pa je potrebno spoštovati odločitev najvišjega strokovnega organa lovske smeri, zbora sodnikov za lovske pasme. Kot predsednica bi poskušala vzpostaviti dialog z lovskimi kinologi, da ponovno odločajo o argumentih in smiselnosti tetoviranja psov lovskih pasem.
- Kako osebno ocenjujete 'strokovnost' nekega kinologa? So za vas pomembnejši njegovo delo, kinološki dosežki in izkušnje (vzreja, tekmovanja, delo, ...) ali njegov status in vpliv znotraj članic in KZS? Se nameravate kot predsednica KZS zavzemati za višji strokoven nivo vseh kinoloških 'členov' (poznavanje zakonodaje in ostalih kinoloških pravil, vzreje, genetike ...) in če da, na kakšen način?
Brezkompromisno, "strokovnost" nekega kinologa zame pomeni skupek njegovih vrlin, kot so: znanje, delo, izkušnje in dosežki. Njegov status ali vpliv nimata nobene vrednosti, če ne razpolaga z omenjenimi vrlinami. če bom izvoljena, si bom prizadevala za organizacijo strokovnih seminarjev z različnih področij: za sodniške pripravnike, sodnike, vzreditelje, vzrejne komisije, organizatorje prireditev, strokovno osebje itd. K sodelovanju bi poleg specialistov z raznih področij kinologije povabila tudi zunanje sodelavce: veterinarje, genetike, ... Seminarji ne bi temeljili samo na teoriji, ampak tudi na praktičnem (vsebinskem) prikazu.
- Je po vašem mnenju promocija pasemske vzreje psov tudi ena od vlog KZS, ali menite, da je to samo naloga pasemskih klubov in samih vzrediteljev? Ali menite, da je dosedanja promocija vzreje pasemskih psov zadovoljiva? če menite, da ni, kaj nameravate v zvezi s tem kot predsednica KZS storiti?
Promocija pasemske vzreje bi morala biti ena od ključnih vlog KZS, pasemski klubi in vzreditelji pa dodatna veja pri promociji pasemske vzreje. Dosedanja promocija nikakor ni na zadovoljivi ravni, ljudje še vedno ne razumejo, kaj pomeni rodovnik psa. KZS bi morala svojo spletno stran veliko bolj izkoristiti v informacijske namene, namenjena bi morala biti poznavalcem in začetnikom. K sodelovanju pri promociji kinologije bi lahko povabili razne medije. Uvedli bi tradicionalni kinološki dan, namenjen izključno širši javnosti (začetnikom), kjer bi se lahko seznanili z raznimi kinološkimi področji, med njimi tudi s pasemsko vzrejo.
- Kaj menite, da bi bilo potrebno storiti, da bi kupci v Sloveniji kupovali več psov z rodovniki in manj t.i. 'čistokrvnih psov brez rodovnikov'? Kakšno vlogo KZS vidite pri tej nalogi?
KZS bi morala biti veliko bolj aktivna pri promociji pasemske vzreje, ljudi seznanjati, da "čistokrven pes brez rodovnika" sploh ne obstaja, zakaj se lastniki psov odločajo za nerodovniško vzrejo (vzrejna prepoved, genetske bolezni, nestabilen karakter) in opozarjati ljudi na morebitne posledice ob nakupu "čistokrvnega psa brez rodovnika" (psi s hudimi dednimi napakami, netipičnost pasme, karakterne težave itd.).
- Pri prodaji in nakupu pasjih mladičev z rodovnikom ne moremo govoriti o absolutnih garancijah na zdravje, lahko pa o nekaterih drugih garancijah, ki so povezane z dokumenti, izdanimi s strani vzrejnih komisij in KZS. Ali menite, da so kupci kot potrošniki dovolj zavarovani ob nakupu mladiča z rodovnikom, ki ga je izdala KZS? Kaj vi vidite kot varnost potrošnika ob nakupu psa z rodovnikom, ki mu jo nudijo vzrejna komisija, vzrejno-tetovirni referent, rodovna knjiga in KZS na splošno s svojimi storitvami in izdanimi dokumenti? Kaj bi po vašem mnenju KZS lahko na tem področju bolje storila? Kakšno je vaše mnenje o obvezni uvedbi DNA testov?
Rodovnik psa ne pomeni absolutne garancije za zdravje psa, saj so zakoni narave nepredvidljivi, nam pa pomeni garancijo, da je bil postopek vzreje nadzorovan, v skladu z vzrejnimi pravili. Rodovnik nam nudi podatke o prednikih, njihovih zdravstvenih izvidih, morebitnih prvaštvih. Vsekakor je nakup psa z rodovnikom neprimerljivo bolj varen kot nakup psa brez rodovnika, bi pa bilo smiselno, da bi se uvedla tudi kupoprodajna pogodba med vzrediteljem in kupcem mladiča, ki bi vsebovala jasna obojestranska določila pravic in dolžnosti.
Obvezna uvedba DNA testov se mi zdi smiselna, saj bi bila s tem zagotovljena absolutna garancija, da smo kupili mladiča, ki je naveden v rodovniku. Seveda pod pogojem, da za vzreditelje to ne bi pomenilo prehudega finančnega bremena.
- Vidite kakšno možnost vključitve vzrediteljev in mladih sodnikov v oblikovanje prihodnosti in vizije vzreje? Kaj menite o vključitvi sodnikov - pasemskih specialistov v vzrejne komisije in na vzrejne preglede? Ali menite, da sedanji sodniki v vzrejnih komisijah dovolj natančno poznajo pasemske standarde, navodila matičnih pasemskih klubov in FCI ter sprotne spremembe v pasmi, ki jo vzrejno ocenjujejo?
Osebno podpiram možnost vključitve vzrediteljev v vzrejne komisije, osebo, ki bi jo pooblastil pasemski klub in bi zastopala stališče pasemska kluba, obveščala komisijo o priporočilih iz matične dežele, o aktualni problematiki, vzrejni politiki po svetu itd. Navsezadnje so ravno vzreditelji tisti, ki so najbolj seznanjeni z aktualnimi zadevami v svoji pasmi. Tudi mladim sodnikom se mora ponuditi možnost sodelovanja pri vzrejnih komisijah, kar nekatere komisije tudi omogočajo. Sodniki so večinoma zelo dobro seznanjeni s pasemskimi standardi, težje pa bi trdili, da so seznanjeni z navodili matičnih pasemskih klubov in s sprotnimi spremembami v pasmi. In ravno zaradi tega bi bilo smiselno vključiti v delovanje vzrejne komisije tudi vzreditelje, ki bi bili zadolženi, da seznanjajo komisijo o vseh novostih.
- Kaj menite o dosedanji obveščenosti kinologov in javnosti o pomembnih odločitvah KZS oz. drugih novostih s področja delovanja organov, vzreje, športne kinologije, prireditev, sankcioniranja organizacij ter posameznikov, ...? Predvsem gre za razne sklepe organov KZS, spremembe pravil na FCI, napotke o odgovorni oskrbi in vzreji psov ter podobno, ki zadevajo kinologe in njihovo kinološko udejstvovanje (vzreja, šolanje, tekmovanja, razstave ...). Je obveščenost po vašem mnenju preslaba ali zadovoljiva? če menite, da je slaba, kaj nameravate kot predsednica KZS storiti za izboljšanje?
Obveščenost javnosti o pomembnih odločitvah KZS, oziroma zagotavljanje javnosti dela KZS v skladu s 6., 7. in 9. členom Statuta KZS, je trenutno skoraj nična. Morebitnemu novemu mlademu kinologu, ki bi se želel nekoliko bolj seznaniti z delovanjem organov KZS, je to popolnoma onemogočeno, saj so iz arhiva obvestil izginili tudi nekoč objavljeni zapisniki. Vsi organi KZS bi morali strogo spoštovati svoj najvišji akt, Statut KZS, in v skladu z njimi zagotavljati javnost dela z objavo vseh sklepov, kakor tudi ostalih strokovnih obvestil, med njimi tudi številnih obvestil FCI na spletni strani KZS in reviji Kinolog. Kot novost bi uvedla "dan odprtih vrat", na katerem bi članice imele možnost osebnega vpogleda v delovanje KZS, se spoznale z osebjem pisarne in funkcionarji organov KZS.
- Nameravate kot predsednica KZS za člane članic KZS (vzreditelje, tekmovalce, vodnike psov ...) uvesti kakšno obliko neposredne komunikacije (odgovori po emailu, govorilne ure, okrogle mize, ...), ali sprejemanje in reševanje vprašanj, pobud, idej in mnenj le-teh povsem prepuščate notranjemu delovanju kinoloških društev in pasemskih klubov, oz. ste naklonjeni 'zaprti' obliki komunikacije med klubom/društvom in vrhom KZS?
Zveza so njene članice, s katerimi mora imeti vodstvo konstantne neposredne stike, prisluhniti njihovi problematiki in jo poskušati tudi rešiti. Osebno bi uvedla uradne ure predsednika KZS (npr. 1 x tedensko) in omogočila zainteresiranim osebne razgovore, občasno bi organizirali okrogle mize za vse članice, na katerih bi lahko predstavile svoje ideje, predloge in spregovorile o aktualni problematiki. Osebno zelo poudarjam obojestransko komunikacijo med članicami in organi KZS in večjo prisotnost vodstva na terenu.
- V vseh kinoloških društvih, ki se ukvarjajo s šolanjem psov, inštruktorji tečajnike pripravljajo na opravljanje izpita B-BH, ki pa nima za vodnike praktično nobene vrednosti, ker je izpit domislica KZS, uradno pa nepriznan. Na kakšen način nameravate kot predsednica KZS doseči uradno veljavo in priznanje izpita? Ali boste zakonodajalcem predlagali morebitne ugodnosti v povezavi z zakonodajnimi omejitvami za vodnike, ki izpit opravijo?
Kaj naj bi uradno priznanje izpita pomenilo, mi ni povsem jasno. Program izpita B-BH je po mojih informacijah precej podoben programom v ostalih članicah FCI in ni nek konstrukt, ki bi nastal iz trenutnega vzgiba, zato tisti, ki ga opravijo, z njim vsekakor pridobijo pomembno znanje. Uspešno šolanje psa je že samo po sebi korak k upoštevanju zakonodaje, ki ne dovoljuje, da bi psi povzročali škodo ali ogrožali človeška življenja. Nedvomno so šolani psi glede tega precej manj tvegani kot nešolani ali celo napačno šolani. Opravljen izpit B-BH je pokazatelj, da je pes vsaj do določene stopnje socializiran in vzgojen. Domnevam, da bi sodišče to dejstvo upoštevalo kot olajševalno okoliščino, če bi kdaj prišlo do razsojanja o krivdi lastnika, katerega šolan pes je povzročil škodo. K temu bi lahko največ pripomogli izvedenci, ki so tudi sami kinologi. Sama torej kot predsednica ne bi mogla neposredno vplivati na "uradno" priznanje kinoloških izpitov, bi pa z vzpodbujanjem šolanja psov pomagala k spoznanju širše javnosti, da je naložba v šolanje bistveno manj tvegana kot kasnejše plačevanje odškodnin in moralno breme, ki ga lahko nosi lastnik nevzgojenega psa.
- V IPO športu se v zadnjih letih soočamo z nezainteresiranostjo KZS za delovno kinologijo in za ta šport. Izgleda tako, kot da se KZS sramuje IPO športa. Na večjih kinoloških prireditvah vidimo tako prikaze agilityja, frizbija, plesa s psi, rally obedienca, skoraj nikoli pa ne vidimo prikaza najzahtevnejšega pasjega športa. To se nam zdi nesprejemljivo, ker igra IPO program pomembno vlogo v vzreji delovnih pasem, saj lahko z njim ugotavljamo delovno sposobnost in značaj psa. Predvsem se nam zdi pomembno, da se šport v pravilni luči prikaže širši javnosti. Kaj nameravate kot predsednica KZS narediti za popularizacijo IPO športa in za seznanjanje širše javnosti z njim?
Da je IPO šport v slovenski kinologiji padel pod sramoten nivo, dokazuje tudi nedavna FCI statistika prireditev na tem področju, kjer je Slovenija med vsemi članicami FCI pristala tako rekoč popolnoma na dnu in nam kaže alarmantno stanje. KZS bi morala veliko bolj aktivno sodelovati pri spodbujanju zanimanja za ta šport, svojim članicam omogočiti in pomagati pri organizaciji prireditev na tem področju, vzpodbuditi »tekmovalnost«. Smiselna bi bila tudi zaostritev vzrejnih pravil pri delovnih pasmah z obveznim IPO izpitom, kar bi posledično pomenilo tudi večjo dejavnost v tej disciplini. Na razne kinološke prireditve bi se morali vrniti prikaz poslušnosti in vaje iz obrambe, ljudem vedno najbolj zanimiv prikaz dela s psom.
- Agility je po številčnosti in uspehih na svetovnem nivoju najuspešnejša športno-kinološka disciplina. Kakšna je vaša vizija za razvoj agilitija v prihodnosti? Kako lahko po vašem mnenju KZS prispeva k razvoju te športne discipline?
Moja vizija za razvoj agilitija v prihodnosti je predvsem v pripravljenosti prisluhniti idejam, predlogom, nasvetom "agilitašev" ter jim pomagati in omogočiti, da sami uresničijo svojo vizijo razvoja v tej disciplini. Moj namen ni vsiljevati lastno vizijo, ampak soustvarjanje vizij.
- Trenutno je kinološka zveza za mešančke odprta samo v smislu šolanja in udejstvovanja v pasjih športih. če želi imeti KZS vpliv na populacijo lastnikov psov, bi morala poleg manjšinske populacije z rodovniki targetirati tudi populacijo brez rodovnikov. Kakšen se vam zdi najprimernejši način za privabljanje lastnikov mešancev?
Lastniki mešancev imajo najbrž raznolike predstave o svojem sobivanju s psom. Nekateri verjetno sploh ne vedo, da se v kinoloških društvih lahko ukvarjajo s šolanjem, športom, reševanjem in podobnim, čeprav njihov pes nima rodovnika. Na kinoloških dnevih, ki sem si jih zamislila kot del svojega programa, bodo tudi ti lastniki lahko spoznali možnosti, ki jim jih nudi kinologija. Na lokalnem nivoju bodo društva tudi sama (in s pomočjo KZS) lahko poskrbela za večjo promocijo svojih dejavnosti. Nekateri bodo tako sploh zvedeli, da se na področju kinologije dogaja široka paleta organiziranih dejavnosti, primernih za skoraj vse pse. Tudi na področju zdravja, prehranjevanja in permanentne vzgoje psa rodovnik ne igra velike vloge. Kinološki dan in ostale oblike javnega prikaza dejavnosti se mi zato zdijo najprimernejši način za pridobivanje novih kinologov, ne glede na to, ali se njihovi psi ponašajo z rodovnikom ali ne.
- Ali menite, da lahko ljudje, ki tesno sodelujejo pri organizaciji razstave, sprejemajo prijave, izdelujejo sodniške liste in podobno, na isti razstavi tudi razstavaljajo? Se vam zdi takšno početje etično in pošteno do drugih razstavljavcev? Kaj boste storila kot predsednica KZS, da se v bodoče to ne bo dogajalo?
Sicer ne obstaja pravilo (KZS, FCI), ki bi osebam, ki sodelujejo pri organizaciji razstave, prepovedovalo razstavljati na isti razstavi, se pa pojavlja utemeljeno vprašanje, ali je to etično in pošteno do drugih razstavljavcev. Po odzivu in mnenju razstavljavcev to vsekakor ni in njihovo mnenje bi se moralo upoštevati in spoštovati, to stališče pa zagovarjam tudi osebno. Med strokovna pravila bi bilo potrebno dodati tudi omenjeno etično stališče, ki bi omejevalo ožjemu organizacijskemu odboru sodelovati kot razstavljavec na isti razstavi.
- Kaj menite o nazivu 'razstavni prvak', kot ga je že 1. 1. 2009 potrdila FCI za mednarodni šampionat C.I.E. in kaj boste kot predsednica KZS storila za njegovo uveljavitev v Sloveniji?
O FCI nazivu "razstavni prvak" (C.I.E.) nimam osebnega mnenja, saj je ta naziv izdelek samega FCI, je pa privlačen za lastnike lovskih in delovnih pasem, ki lahko s svojim psom dosežejo mednarodni naziv "razstavni prvak" brez delovnega izpita. V Sloveniji imamo pse, ki so že dosegli ta naziv, sicer pa je pri nas na splošno še zelo nepoznan. KZS bi na svoji spletni strani morala poleg pogojev za slovenskega prvaka objaviti tudi pogoje za dosego mednarodnih prvaštev (razstavnih in delovnih).
- Ali menite, da je pavšalna članarina za članice KZS najbolj ustrezna in pravična? če ne, kakšen je vaš predlog?
Trenutna pavšalna članarina ni najbolj ustrezna in pravična, predvsem pri društvih, ki beležijo nižje število članov, članarina pa jim predstavlja edini prihodek. Potrebno bi bilo pripraviti bolj pravičen vzorec zaračunavanja članarine, npr. določen znesek na člana članice KZS, kar pomeni, da bi članice plačevale članarino glede na število svojih članov.
- Ali je za vas obstoj KZS d.o.o. smiseln? če je, zakaj?
Obstoj KZS d.o.o. se mi zdi zelo smiseln. Kinološka zveza Slovenije bi s svojim hčerinskim podjetjem morala izkoristiti svoj "ugoden" monopolni položaj in bolj temeljito tržiti svoje storitve in izdelke, ne samo na področju razstav, ampak bi svoje dejavnosti lahko razširila na ostala donosna tržna področja. KZS d.o.o. bi lahko postala glavni vir prihodkov KZS, s čimer bi lahko finančno razbremenili članice KZS, npr. z znižanjem članarine na simbolično vrednost.
Jana. Vse pravice pridržane.