Avtorica: Karmen Kajdiž
Mentorica: izr. prof. dr. Andreja Avsec
Povzetek diplomskega dela

Diplomsko delo preverja, kakšne so povezave med spremenljivkami odnosa med lastnikom in njegovim psom (navezanost lastnika na psa in predanost lastnika psu) in lastnikovim zaznavanjem stresa ter subjektivnim emocionalnim blagostanjem lastnika, ki ga v laični literaturi mnogi imenujejo kar sreča. Navezanost lastnika na psa se predvsem navezuje na čustvovanje in doživljanje lastnikovega odnosa do svojega psa, predanost psu pa označuje trdnost tega odnosa. Ob večji predanosti lastnika psu je večja verjetnost, da se lastnik psa ne bi "znebil" zaradi morebitnih visokih veterinarskih stroškov, vedenjskih težav psa ipd.

Primarno nas je zanimalo, ali navezanost lastnika na psa in predanost lastnika psu pomembno napovedujeta lastnikovo subjektivno emocionalno blagostanje in raven zaznavanja stresa v dveh situacijah (v zadnjem mesecu in v času interakcije lastnika s svojim psom).

Ker predhodne raziskave kažejo, da je pomemben napovednik čustvovanja in zaznavanja stresa osebnost posameznika, je v diplomski nalogi doprinos osebnosti in tudi demografskih lastnosti lastnikov psov kot so spol, starost ipd. nadzorovan.

V raziskavi je sodelovalo 471 udeležencev. Povprečna starost udeležencev je bila 34,57 let. Najmlajši udeleženec je bil star 17 let, najstarejši pa 70. V raziskavi je sodelovalo 399 žensk in 72 moških lastnikov psa. Povprečna starost psov je bila 51,19 mesecev, torej nekaj več kot 4 leta. Najmlajši pes je bil star 2 meseca, najstarejši pa 180 mesecev, torej 15 let. 299 psov je bilo pasemskih psov z rodovnikom, 172 psov pa mešancev.


foto arhiv mojpes.net

Tabela 1:
Napovedniki zaznavanja stresa in emocionalnosti lastnikov psov

napovednik		izid	možen razlog
demografske lastnosti	↑ starost lastnika	↑ pozitivna čustva ↓ negativna čustva ↓ zaznavanje stresa	- upokojitev (več časa za hobije, razbremenitev) - fizična aktivnost izboljša predvsem zdravje starejših (mlajši še ne opazijo ugodnih učinkov živali na zdravje, ker so še zdravi) - pes starejšim zadovolji potrebo po pripadnosti in kompetentnosti (saj skrbijo poleg sebe še za nekoga in imajo s tem občutek večje pomembnosti in vrednosti sebe) - mlajši lastniki imajo bolj stresno življenje (služba, majhni otroci, krivda zaradi pomanjkljive skrbi za živali zaradi preobremenjenosti na ostalih področjih)
	↑ starost psa	↓ pozitivna čustva	- na pasje mladiče se ljudje podobno kot na dojenčke odzivamo s pozitivnimi čustvi v večji meri kot na starejše pse - starejši psi se lahko v večji meri kot mlajši soočajo z boleznimi, gibalnimi ovirami, kar pri lastniku sproža manj pozitivna čustva
	moški spol psa	↑ negativna čustva	- nekatere raziskave kažejo, da so samci (zlasti nekastrirani) bolj kot samice nagnjeni k agresivnosti, dominantnosti, vedenjskim težavam, težavam z disciplino in podrejanjem, tekmovalnostjo, kar lahko povzroča negativna čustva lastnika
osebnost	ekstravertnosta	↑ pozitivna čustva	- bolj optimistični - uživajo v družabništvu (pes človeku predstavlja družabnika, poleg tega olajša vzpostavljanje stika z drugimi ljudmi) - psa večkrat pohvalijo, nagradijo, se z njim več pogovarjajo, kar vodi v boljši odnos s psom
	nevroticizemb	↑ negativna čustva ↓ pozitivna čustva ↑ zaznavanje stresa	- slabo nadzirajo svoja čustva - s stresom se ne spoprijemajo na učinkovit način - vedenjske, zdravstvene in druge težave psa jih hitro razburijo - svojega odziva na psa ne znajo oz. ne zmorejo kontrolirati - pes nevrotičnih lastnikov se odziva z nezaželenim vedenjem (lajanje, agresivnost, nezaupljivost, neposlušnost,...)
	vestnostc	↑ pozitivna čustva	- imajo boljše dosežke nasploh v življenju, ki se jih lahko veselijo - bolje skrbijo za pasje potrebe, zato se verjetnost vedenjskih težav kot posledica nezadovoljenosti potreb zmanjša (npr. nevestni lastniki psa ne sprehajajo, zato pes zaradi odvečne energije uničuje pohištvo)
	odprtostd	↑ pozitivna čustva	- ob novostih čutijo zanimanje, veselje, vznemirjenje (torej pozitivna čustva) - pasje neprimerno vedenje jemljejo kot izziv, zato se nanj odzovejo s primernim treningom ob katerem doživljajo pozitivna čustva, saj je učenje novosti za njih pozitivna izkušnja
kakovost odnosa	navezanost	↑ pozitivna čustva ↓ zaznavanje stresa	- ob psu bolj navezani čutijo ugodje, sprostitev, pripadnost - pes človeku nudi nadomestek za socialno emocionalno oporo - tudi pes se močno naveže na človeka, kar človeku daje občutek pomembnosti, lastne vrednosti - pes preusmeri pozornost iz stresnih dejavnosti k zabavi, sprostitvi - fizična aktivnost (sprehodi psa) krepi telesno in duševno zdravje ob katerem lažje premagujemo stres - ob dotikanju psa je odziv avtonomnega živčevja na stres manjši, poleg tega se sprošča manj stresni hormonov
	ne-predanost psu	↑ negativna čustva ↑ zaznavanje stresa	- možno je, da je razlog za slabo predanost lastnika odnosu s psom v vedenjskih težavah psa, ki sprožijo negativno čustvovanje lastnika, saj pes lastniku predstavlja stres (zlasti če ga ne obvlada, oz. ga ima na željo drugih družinskih članov sam pa si ga niti ne želi)

Opombe. ↑ = več, ↓ = manj
^a Ekstravertni posamezniki so energični, delujejo dinamično, so zgovorni, družabni, večkrat navdušeni. Sposobni so uveljavljati svojo voljo in tudi vplivati na druge.
^b Nevrotični posamezniki so čustveno nestabilni, težje nadzirajo svoja čustva, nagnjeni so k skrbem, težko ohranijo mirno kri in čustveno ravnovesje.
^c Vestni posamezniki so natančni, zanesljivi in vztrajni. V naprej načrtujejo in se težav lotijo sistematično.
^d Odprti ljudje so bolj ustvarjalni, originalni, radovedni, se bolj zanimajo za kulturo, so inteligentnejši in bolj odprti za novosti.

Ugotovili smo, da spremenljivke kvalitete odnosa med človekom in psom napovedujejo pozitivna čustva, ne pa tudi negativnih. Močna navezanost na psa ne napove stopnje stresa na splošno, kadar pes ni prisoten ob lastniku. Zmanjšana stopnja stresa je zgolj trenutna, torej v času interakcije lastnika in psa. Nasprotno pa močneje navezani lastniki psov in bolj predani lastniki psom doživljajo več pozitivnih čustev tudi ob odsotnosti njihovega psa.

Najpomembnejši napovednik tako čustvovanja lastnikov psov kot tudi njihovega zaznavanja stresa pa je lastnikova osebnost, ki je najverjetneje tudi temelj za oblikovanje odnosa med lastnikom in psom.


foto arhiv mojpes.net