Vsako leto kar nekako s tesnobo v srcu pričakujem konec decembra in to predvsem zaradi vseh pirotehničnih izdelkov, ki v tem času razsvetljujejo nebo, da o vseh pokih petard sploh ne govorim. "Vojno" obdobje pa najbolj vpliva na moja psa, ki se pred kanonadami najraje skrijeta.

To leto smo se odločili, da novoletne praznike preživimo na Kopah in to skupaj s štirinožnimi prijatelji. V obnovljenem počitniškem domu – Partizanki, sta nam prvo dobrodošlico zaželela dva irska volčja hrta, Amy in Dart. Že samo vzušje je nakazovalo, da so tu psi resnično dobrodošli, kar sta potrdila tudi Samo in Črt, lastnika Partizanke in obeh dobrodušnih pasjih velikanov. Psa sta se prosto sprehajala naokrog in kljub družbi drugih psov ni prišlo do nobenih "izgredov".



Po nastanitvi v sobi, kjer si je Tara nemudoma prisvojila oba spodnja pograda, smo odšli na raziskovanje okolice. Kljub snežni nevihti, ki nas je sprejela ob prihodu, se je dan razvil v čudovito sončno popoldne in na dlani si imel celotno slovenjegraško dolino.

Po končanem sprehodu so se počasi pričele priprave na najdaljšo noč v letu. Po obilni večerji in zabavi smo se ob polnoči odpravili na smučišče, kjer smo ob ognjemetu in zmrznjenem šampanjcu pričakali novo leto. Psi so ostali v koči – tudi pri najboljši volji nisem spravila Tare na -20 stopinj Celzija ...
Prazniki so hitro minili ob sprehodih, smučanju in prijetnih pogovorih z novimi znanci.



Ob odhodu smo vedeli, da se bomo sem še vrnili, saj prijaznost, gostoljubje in odprtost do ljudi in živali veliko pomeni, sploh pa vsem lastnikom psov. Lepo bi bilo, če bi tak pristop do gostov, ki s seboj pripeljejo psa, postal pravilo in ne izjema ... Po drugi strani pa se morajo lastniki zavedati, da v tako okolje spada socializiran pes in ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, so pred vami počitnice, ki jih zlepa ne boste pozabili.

Želim vam veliko nepozabnih trenutkov z vašimi štirinožci v letu 2002!
Andreja Novak
8. januar 2002