V veliko knjigah o psih lahko preberete, da mora biti psu takoj pokazan njegov prostor za spanje. Tudi vi lahko naredite tako. Milijoni psov so se na to navadili, vendar to ni tipično obnašanje za vrsto. Naš pes, posebno pa naš mladič, je član krdela. Za pripadnika krdela je komaj katera kazen hujša, kot je izločitev iz krdela, ki velikokrat vodi k smrtni obsodbi. Mladiči v krdelu uživajo posebno varstvo.

Za mladiča torej ni hujšega, kakor to, da mora biti ponoči ločen od nas. Moji mladiči lahko spijo, kjer želijo, ponoči pa ob moji postelji (nikoli v njej!), čisto v moji bližini. Kot prvo jim to pomeni varnost in občutek pripadnosti, kot drugo pa lahko hitro opazim nemir in tako preprečim, da se pes podela v stanovanju. Kasneje, ko odrastejo, so brez nadaljnjega dovolj samostojni, tako da noč preživijo na svojih najljubših prostorih. Moji psi nikoli nimajo stalnega prostora v stanovanju. Sedijo ob moji pisalni mizi, ko pišem, spijo v kuhinji, kadar kuham, in se odstranijo, kadar je velika družba.

Uredite torej vprašanje prostora glede na vaš odnos do psa, vendar bodite dosledni. Mladiča spravljate v veliko zadrego, če enkrat sme z vami v kuhinjo in drugič ne ali če lastnik dovoli, gospodinja pa ne.

po HUNDE REVUE prevedla in priredila Barbka Novak