Med 24. in 28. avgustom 2005 je v Zagorju ob Savi potekal 12. mednarodni poletni tabora usposabljanja reševalnih psov. Letos so ga pripravili Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije, Kinološko društvo Zagorje ob Savi in njihova Sekcija za reševalne pse, ki prav letos praznuje 10. obletnico delovanja. Med 24. in 28. avgustom se je tako v Zagorju zbralo 187 vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Švice, Slovaške in Madžarske.


Vodniki so se s psi vsako jutro zbrali in odšli vsak na svoje delovišče.

Naporno delo

Naš dan je potekal tako, da smo imeli ob 6. zjutraj budnico. Najprej smo se morali "očediti" in na sprehod peljati svoje pse. Ob 7. uri je sledil zajtrk, še pred osmo smo se ekipe odpravile na delovišča. Treningi so potekali do zgodnjega popoldneva, ko je bilo ob 14. uri kosilo.
Popoldneve so vodniki izkoriščali vsak po svoje.

Vsako jutro smo se vodniki s svojimi psi zbrali na vhodu društvenega poligona, ki je za nekaj dni postal avtokamp, poln naših šotorov. Razdeljeni smo bili v 20 skupin, v katerih smo bili tako domači kot tuji vodniki z različnimi delovnimi izkušnjami. Vsaka skupina je imela svojega inštruktorja, nekateri pa so imeli tudi svoje pomočnike.

Po jutranjem zboru se je vsaka skupina odpravila na svoje delovišče. Organizatorji so se zelo potrudili, saj so nam pripravili 24 različnih delovišč. Trenirali smo v ruševinah in gozdu, za marsikoga pa so bili najbolj zanimivi treningi v rovih, rudnikih, termoelektrarni, tovarni pohištva in zakloniščih.

Naporna je bila tudi zabava

Organizatorji so za udeležence tabora pripravili različne popoldanske dejavnosti. Kdor je hotel, si je lahko ogledal Evropark, se peljal na panoramski izlet z ultralahkim letalom, si ogledal mesto Zagorje ali pa se šel kopat v letni bazen v Medijskih toplicah.

Nekateri so popldneve preživljali kar v taboru, v družbi kolegov iz vse Slovenije in tujine. Tudi zato so bili večerni žuri in "neformalno" medsebojno spoznavanje več kot dobrodošli. Predvsem za mlajše reševalce oz. juniorje, ki jih je vsako leto več. Med "starimi reševalnimi mački" nas je bila namreč polovica takšnih, ki smo bili na taboru prvič.

Dobra organizacija

Med pomembnejšimi razlogi, zakaj je za opravljanje dela reševalca toliko zanimanja, sta po besedah vodje usposabljanja Alojzija Klančišarja, ki je skrbel za to, da je vse gladko teklo, netekmovalnost in kolektivnost. "Pri vseh drugih kinoloških dejavnostih je poudarek na tekmovalnosti. Pri reševanju pa je pomembno, da ekipa deluje skupaj," pravi Klančišar, ki ima z organizacijo taborov že nekaj izkušenj, saj je bil letošnji tabor v Zagorju že tretjič.

Letni tabor je potekal brez večjih težav in večjih poškodb. Razen utrujenosti se vodnikom in psom ni zgodilo nič hujšega. Tudi za to so bili poleg vodnikov samih zaslužni organizatorji, ki so dobro poskrbeli za večstoglavo ljudsko in pasjo množico. Poskrbeli so za prevoze na bolj oddaljena delovišča, vedno so bili na razpolago za kakršnokoli pomoč in informacije. Udeleženci tabora so bili tako zadovoljni, prav tako organizatorji sami. Predvsem jih je razveselilo, da so tabor lepo sprejeli tudi domačini (nekateri so nas iz radovednosti celo obiskali na poligonu) in da ne na policiji ne na občini niso dobili nobene pripombe. Nekoliko nam je zagodlo le deževno vreme, ki pa je že stalnica poletnih usposabljanj, zato smo bili udeleženci nanj psihično in fizično pripravljeni.

Nad številčno udeležbo je bil zadovoljen tudi poveljnik ERP Slovenija Vlado Gerbec, ki je zadovoljno gledal na pridne in delovne vodnike ter pse. Če je koga morda "zmotilo", da je večino časa (vsaj na prvem treningu) preživel ob primerjavi naših metod usposabljanja z metodami naših tujih kolegov, je Gerbec s slovenskimi reševalci zadovoljen. "Po kakovosti so slovenski vodniki v zgornji četrtini v Evropi," pravi Gerbec.

Vesel pa je bil tudi obiska predsednika in podpredsednika Mednarodne organizacije reševalnih psov IRO (Internationale Rettungshunde Organisation) Wolfganga Zörnerja in Dušana Nečaka, ki sta nas obiskala prvi dan.

12. poletni tabor usposabljanja reševalnih psov v Zagorju ob Savi se je tako iztekel, vodniki reševalnih psov pa že čakamo na naslednjega. Še prej pa moramo prestati nekaj vaj, usposabljanj, kvalifikacij in izpitov ter zimski lavinski tečaj.


Kljub vidni utrujenosti se že veselimo naslednjega tabora..

Tina Lekan