Na OŠ Franceta Prešerna v Črenšovcih smo se odločili, da bomo Svetovni dan varstva živali (4. oktober) obeležili na prav poseben način. Odločili smo se, da je čas, da na šolo povabimo živali, da se nam same predstavijo.

V sodelovanju s prijaznimi lastniki živali smo za razredno stopnjo pripravili doživljajsko predstavitev živali. Takšna izkušenjska metoda učenja je še posebej primerna za učence nižje stopnje, ker so otroci v tem obdobju veliko bolj vedoželjni in okolico doživljajo mnogo bolj celostno, z vsemi čuti.

Na šolo smo povabili Elvisa Denića, ki je s sabo pripeljal psički, dobermanko Abo in mešanko Daisy.
Pripotovali so s Ptuja. Ko so učenci zagledali v učilnici ti dve psički, niso ostali ravnodušni. Nekatere je bilo strah, drugi so bili navdušeni. Tisti prvi so se hitro pustili prepričati, da sta psički več kot prijazni do otrok in da jih imata celo zelo radi. To sta namreč dokazali. Pokazali sta trike, ki jih znata. Kljub temu, da sta vsako šolsko uro spoznali nove učence, nista mogli skriti utrujenosti, ki ju je zagrabila proti koncu. Lastnika sta na vsak način hoteli prepričati, da ju odpelje raje nekam v naravo ...



Z Majo Čonč sta iz Ljubljane pripotovala dva dihurja. Verjetno je jasno, da so nekateri zmigovali z noskom, ko so slišali, kdo jih čaka v naslednji učilnici. Ampak dihurčka sta bila tako simpatična, da so na smrad, ki so ga pričakovali, hitro pozabili. Nekateri so celo rekli, da jim diši po sladkem. Malokateri pa je pričakoval, da bo spoznal belega dihurja. Točno tako! Spoznali smo čisto pravega belega dihurja z rdečimi očkami.



Urško Poček je spremljala kopenska želvica. Prišla sta iz Laškega. Urška nam je predstavila še kače, legvane in nekatere vrste pajkov. Ker vseh teh živalic seveda s sabo ni mogla pripeljati, je s seboj imela čudovite slike. Izvedeli smo, kako posebne živali znajo biti legvani.



Spoznali smo še mariborskega ljubljančana Tantadruja (SI*MuSiCat Tantoo-Tantadruj), ki je pasemski muc in vajen razkazovanja. Verjamem pa, da mu ni bilo vseeno, ko so vse tiste roke hotele božati le njega. To je bil namreč najbolj zanimiv in težko pričakovan trenutek.



Izkazalo se je, da imajo otroci veliko raje živali z dlako, kar je povsem razumljivo. Tega srebrno osenčenega perzijskega muca je pripeljala Simona Poslek.

Kakorkoli, tudi on je preživel naporen dan kot vsi ostali štirinožci. Vzdržali so cele štiri šolske ure z vsemi odmori vred.

Vsi skupaj smo se naučili veliko zanimivih stvari eden od drugega. Mi o živalih, živali nekaj o nas. Veliko smo že vedeli, vendar se morda nikoli nismo vprašali, zakaj je tako. Na vsa takšna in drugačna vprašanja smo dobili odgovore.

Ker pa je bil Dan varstva živali, smo se dotaknili tudi teme zaščitenih živali, pravic, ki jih imajo živali in dolžnosti ter odgovornosti, ki jih imamo ljudje do živali. V okviru tega smo izvedeli, kako je treba za različne vrste živali skrbeti, da ni dovolj, če jih imamo samo radi. Smo pa ta dan premagali tudi nekaj stereotipnih mišljenj in strahov.

Dan smo uspešno zaključili. Vsi smo bili zadovoljni, še najbolj pa učenci.

Organizator dožilvljajske predstavitve živali: Sandra Ivanuša