Dodatno pojasnilo:
Ne, psička ni nikoli sama zunaj! Kadar smo zunaj, je zraven nas, vendar ne priklenjena (pač teka zraven okoli) in v primeru, da pride kdo mimo hiše (po ulici), psička laja nanj. Seveda jo opozarjamo, takoj posredujemo, vendar ne zaleže vedno.
Kar zadeva otroke..., vedno dovolim, da jo pridejo pobožat, ker bi rada, da ima psička dober odnos do otrok, da jim zaupa. Vedno sem tudi zraven. Pa vendar, ko ji otrok obrne hrbet, bi ona spet lajala nanj. Prej ne upa, ker vidim, da ji je neprijetno in se celo malo boji, potem pa je pogumna, ko gredo proč.
Psička je nezaupljiva do vsakega njej nepoznanega človeka, kar je verjetno krivo to, da je bila prva 2 meseca pri rejcih izolirana, saj je bila zima in je niso vozili ven - tako tudi ni prišla v stik s tujci. V 2 mesecih, kar je pri nas, se je spremenila, je dosti manj plašna, saj jo veliko vodimo med ljudi, prav tako obiskujeva malo šolo.

Odgovor:
V mali šoli vas morajo naučiti pridobivanja avtoritete. če je ne boste imeli dovolj, vas psička ne bo upoštevala. Zdaj je še mlada in zdaj je pravi čas, da neželena vedenja preprečujete in tudi odpravite. Ne silite je k tujcem in nepoznanim otrokom, počakajte, da bo sama postala radovedna in bo sama verjetno začela iskati stik z njimi. K njeni plašnosti je delno botrovalo tudi ravnanje vzreditelja, ker ji v najbolj pomembnem obdobju ni omogočil stika z drugimi ljudmi in zunanjim okoljem. Svetujem vam, da njene plašnosti z ničemer ne potrjujete ali nagrajujete, nekaj lajanja ji dovolite, predvsem pa imejte dovolj potrpljenja in vztrajnosti, kar združite z doslednostjo in avtoriteto. V šoli naj vam pri odpravljanju težav aktivno pomagajo, kajti takih težav se ne da reševati na daljavo.

Odgovarja: Martin Simončič