Vprašanje:
Imam 12 in pol leta starega psa labradorca, ki do sedaj ni imel še nikakršnih zdravstvenih težav. Kuža je zelo prijazen, igriv in za svoja leta zelo energičen. 11 let je živel zunaj, od lani, ko sem se preselila, pa živi v hiši. Na red se je hitro navadil in je zelo priden. Težave pa so se pričele letos pred tremi meseci z nevihto. Le-te se prej (ne v pesjaku, ne v hiši) nikoli ni bal, oz. ni pokazal ob grmenju in bliskanju nobene posebne reakcije. Sedaj pa se mu ob nevihti dobesedno "zmeša". Imam ga namreč v kuhinji, kjer mu je najbolj všeč in če bo šlo tako naprej, od nje ne bo kaj veliko ostalo. Povedati moram, da je kuža že od malega bolj destruktivne narave in je najbolj srečen, če mu uspe kaj uničiti, potem, ko stvar uniči, ga pa ta več ne zanima. Bistvo vsega je, da se ob grmenju in bliskanju loti dobesedno vsega, kar mu pride pod zobe. Od vrat in podbojev, s katerimi se je vse začelo, do hladilnika, kuhinjskega poda in nazadnje celo kabla za satelitsko, ki mu ga je uspelo pregristi. Sreča je bila le v tem, da ni bil pod napetostjo. V kuhinji pa so še drugi nadometni kabli, ki pa so stalno pod napetostjo in me resnično skrbi. Poskušala sem ga imeti tudi v pesjaku (tudi tega se je že lotil), ki ga pa ne prenaša najbolje, saj v njem neprekinjeno laja. Vse skupaj bi še šlo, pa kaj, ko ima tako močan glas in me skrbi za sosede, ki jih lajež moti.
Zanima me, kaj se dogaja z mojim psom, saj prej nikoli nisem imela z njim takšnih težav. Pomislila sem že tudi na to, da je slep in da ga je strah, ali pa da ga bolijo zobje, ko vse zgrize, pa se mi zdi, da je z njim vse vredu. Upam, da mi boste lahko dali kakšen pameten nasvet, saj kuža vsako nadaljno nevihto slabše prenaša.
Mojca

Odgovor:
Morda bi se bolje počutil v hišnem boksu, ki bi ga postavili v prostor, v katerem se zunanji zvoki najmanj slišijo. Na ta boks bi ga morali postopno navajati, večina psov ga sprejme kot svoje domovanje na domačem območju. če bi se nanj navadil in bi se vanj umaknil k počitku, bi na ta način preprečili tudi uničevanje. Predlagam pa vam tudi obisk pri veterinarju, ki lahko le s pregledom izključi fizične vzroke. Verjetno mu bo predpisal kakšno blago pomirjevalno sredstvo, ki mu ga boste dali v času nevihte.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moje vprašanje ni direktno povezano s psom, temveč z lastnikom. S prijateljem sva se odločila, da svojo družino povečava s hišnim ljubljenčkom in sicer bova dobila airedalskega teriereja - psičko. Sama sem že imela psičko in sicer koker španijelko, ki pa je bolj razvajena kuža (saj sem jo dobila pri 13. letih in se vzgoje nisem lotila na pravi način). Tokrat bo vzgojo prevzel fant, ki ima več izkušenj in vztrajnosti. Zelo rada imam živali, še posebno pse in sem v nekatere pasme prav zaljubljena. Moj problem pa je, da imam strah pred večjimi psi in se v njihovi bližini, sploh kadar ni prosoten lastnik, počutim "ogroženo", me je strah, da me bo napadel (čeprav se v mislih zavedam, da je to malo verjetno). To se mi dogaja tudi pri recimo ne velikih pasmah, ampak bolj "hudih" (pit bul in podobne pasme). S tem se načeloma ne bi preveč obremenjevala, vendar me skrbi, da bom s svojim strahom neugodno vplivala na najino kužo, ko jo bom peljala na sprehode: da se bo tudi ona bala drugih psov in ob srečanju z njimi začela lajati... Ali menite, da s svojim strahom lahko negativno vplivam na njo? Kako naj poskrbim, da se bom jaz na sprehodih vedla normalno, da se ne bom bala srečanja moje kuže z drugimi "kužki"?
Barbara

Odgovor:
Ob prihodu k vam bo psička še majhna in prav gotovo zaradi prikupnosti mladiča strahu ne boste občutili. Psička se bo razvijala v vaši družbi, stalno boste z njo v stiku, odraščala bo z vami in verjetno ne boste dajali poudarka njeni velikosti. Pri večini ljudi strah do psov mine, ko imajo svojo žival, ki raste pred njihovimi očmi in v njihovi družbi. Psi strah zaznavajo in tako osebo imajo za podrejeno, je ne spoštujejo in se ji ne podrejajo, zato lahko pride do težav. S psičko se od začetka ukvarjajte tudi vi, ne prepustite vse vzgoje fantu, kajti tudi vas bo morala ubogati. Kadar boste na sprehodu sami z njo, se izogibajte večjih psov, kadar pa jo bosta vodila ven skupaj s fantom, pa poskušajte tudi v bližini večjih. Takrat naj jo na povodcu vodi fant, da ne boste vi preveč vplivali nanjo. če pa bo kljub temu vaš strah še vedno prisoten, boste morali poiskati kakšno strokovno pomoč.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam zdresiranega dobermana z opravljenim izpitom C, zna veliko trikov in je zame res vrhunski pes. Ni napadalen,a je dober čuvaj. Rada bi ga naučila renčati na moj ukaz, a mi to nikakor ne uspeva. Nočem ga naučiti agresivnosti ali česa podobnega, hočem le, da bi renčal. Imate mogoče kakšen predlog?
Jelica

Odgovor:
Imam predlog. Ne igrajte se s psom v smer, ki vam lahko povzroči veliko problemov. Veliko bolje bo, če izpopolnite svoje znanje o psih, utrjujete pridobljeno znanje poslušnosti ter ga nadgrajujete in uživate s psom v vsakodnevnem življenju. Načina, kako psa naučiti renčati, vam ne bom povedal, ker vas ne poznam in ne poznam psa. Jaz pa imam eno vprašanje za vas. V katerem cirkusu ste dresirali svojega psa? Besede dresura se v povezavi s psi že desetletja ne uporablja več, pse namreč vzgajamo, učimo in šolamo. In tako je lepše, ali ne?

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Ne vem, na koga naj se obrnem, da izvem nekaj informacij. Zelo rada imam živali - "ljubim" pse in me zanima, kako prideš do tega, da postaneš pasji učitelj oz. njegov pomočnik ali pa mogoče še kakšna podobna usmeritev, za katero niti ne vem, da obstaja. Rada bi delala z živalmi, vendar ne na področju veterine. Kje bi izvedela, kakšni poklici v zvezi z živalmi obstajajo, predvsem s hišnimi ljubljenčki. Prosim, pomagaje mi s kakšno informacijo, ker bi rada izvedela več o teh stvareh.
Urša

Odgovor:
Najprej se morate včlaniti v kinološko društvo, delati s svojim psom, se vključevati v društvene aktivnosti, povedati jim morate svoje želje in če bodo v vas prepoznali sposobnosti za tako delo, vas bodo napotili na usposabljanje. Potem boste nekaj časa morali delati kot pomočnik vodje tečaja in si pridobivati izkušnje. Največ teoretičnega znanja lahko pridobite sami z branjem različne literature o psih, z izmenjavo izkušenj in poslušanjem starejših kinologov. V nomenklaturi poklicev še niso vključeni poklici s kinološkega področja in srednjega ali visokega izobraževanja v tej smeri ni. Sicer je veliko poklicev, ki so posredno ali neposredno povezani z živalmi, vendar študij ne zajema kinoloških znanj.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo novega družinskega člana, vrste samojed, ki bo v nedeljo dopolnil 2 meseca. Mojster, ki mu je vtisnil številko v uhelj, je to naredil tako "strokovno", da je revček zelen skoraj po polovici glave. Mislil sem, da bo zadeva s časom izginila, ampak po enem tednu je zelenilo kar obdržalo svojo intenzivnost. Prosim vas za informacijo o tem, ali bo zelenilo res izginilo samo, ali pa naj poskušamo z umivanjem. Ali naj uporabimo še kako sredstvo (šampon)? Slišal sem, da je treba biti pri ušesih zelo pazljiv z vodo, da ne bo dobil še kakega vnetja.
Robert

Odgovor:
Pri beli dlaki se zelena barva seveda mnogo bolj vidi kot pri drugih barvah dlake. Barva bo sčasoma zbledela. Da vas ne bo preveč motila, zelene dele dlake umijte z nežnim šamponom za mladiče, notranjo stran uhlja pa očistite s tekočino za čiščenje ušes (dobite jo v vseh specializiranih trgovinah). Z njo navlažite gazo ali drugo mehko tkanino ter podrgnite po obarvanih delih. Ne segajte globoko v uho, očistite samo zunanji del, ki ga dosežete s prstom.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko - katalonski ovčar, staro leto in pol. Vedno je imela rada muce, se z njimi igrala, jim dovolila piti vodo iz posode... Ker sem v službi in je tako sama po 10 ur na dan, sem ji po posvetovanju z veterinarjem včeraj zvečer pripeljala mladega (2 meseca) starega muca. Bila je radovedna, cvilila je, ker ni mogla do njega - po dosedanjih izkušnjah bi ga verjetno polizala in se nežno igrala z njim. On pa ni bil takšnega mnenja, zatekel se je v svojo košaro, do katere psička ne more, tudi danes piha nanjo, se skriva in gode. Psička pa cvili, ker bi ga rada imela na dosegu gobčka. Rekli so mi, da je najbolje, da ju postim pri miru in čakam, da muc sam od sebe začne zaupati psički. Vseeno pa me zanima, če lahko kako pospešim proces spoprijateljevanja ali je najbolje pustiti času čas. Ne upam si veliko ukvarjati se z mucom, saj bi to psičko naredilo ljubosumno. Muc pa se mi tudi smili, saj je včeraj zapustil svoj domek in bratce ter takoj naletel na ta velik šok. Prejšna lastnica je imela tudi psa in muckova mati se je igrala z njim. Mucek pa prej ni imel stika s psom.
Urška

Odgovor:
Ne silite ju skupaj, pustite času čas in počakajte, da se bosta sama začela približevati drug drugemu. Mačja in pasja govorica se razlikujeta, zato oba potrebujeta neko obdobje, v katerem se bosta postopno navajala drug na drugega.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Smo štiri-članska družina. Živimo malo izven centra Ljubljane, v večstanovanjski hiši z ograjenim dvoriščem. Mlajši otrok (hči, 12 let) precej "navija" za psa, vendar z ženo nisva čisto prepričana ali smo "pasja" družina. V osnovi imamo vsi radi živali, vendar se bojiva, da vsled vseh obveznosti (najinih in otrok) ne bomo imeli dovolj časa za vzgajanje in sprehajanje psa izven dvorišča. Ker smo vsi prevečkrat priča zanemarjenim in zapuščenim ljubljenčkom, ki so si jih družine omislile zaradi "ljubega miru v hiši", sva z ženo precej previdna pri odločanju "Pes DA" ali "Pes NE".
Ali obstaja kje kakšen vprašalnik za "začetnike", kjer bi na osnovi enostavnih odgovorov na vprašanja (npr. "Ali imate možnost postaviti pesjak?" ali "Koliko časa dnevno se lahko ukvarjate s psom?" ali ...), na katera bi odgovarjala vsa družina, prišli do ugotovitev ali smo sposobni imeti psa?
Matjaž

Odgovor:
Pri odločanju za psa ali proti je potrebno odgovoriti na mnoga vprašanja ter se o marsičem dogovoriti, zato me veseli, da ste k odločitvi pristopili načrtno in odgovorno. Pripravil sem vam nekaj najpomembnejših vprašanj, na katera si morate odgovoriti.
1. Ali so sosedje naklonjeni živalim in bodo vašega psa pozitivno sprejeli?
2. Ali ste pripravljeni zjutraj pred odhodom v službo ali v šolo najprej peljati psa na sprehod?
3. Ali ste pripravljeni takoj po prihodu iz službe ali šole psa peljati na sprehod?
4. Ali ste pripravljeni zvečer psa peljati še enkrat na sprehod?
Glede na to, da živite v večstanovanjski hiši, bi bilo najbolje, da bi pes bival pri vas v stanovanju in ne zunaj v pesjaku.
Zato bo odrasel pes potreboval najmanj 3 sprehode dnevno, dva daljša in enega krajšega, mladiček pa več krajših dnevno.
5. Ali boste mladička lahko hranili večkrat dnevno v približno enakih časovnih razmakih?
6. Ali boste mladička lahko kmalu po vsakem obroku peljali ven?
8. Koliko časa ni nobenega doma?
9. Koliko časa (v urah) bo vsak družinski član lahko namenil ukvarjanju s psom (hranjenje, nega, vzgoja, učenje in šolanje, igra, sprehodi)?
10. Ali boste družinsko življenje lahko organizirali tako, da bo psiček imel vsak dan približno enak urnik?
11. Ali boste na začetku prenesli kakšno lužico ali kupček v stanovanju?
12. Ali že kaj veste o vzgoji in učenju mladiča, o njegovih potrebah in zahtevah? Ali veste toliko, da bi brez pomoči znali takoj ravnati z mladičem?
13. Ali ste se zaradi psa pripravljeni odpovedati kakšnim stvarem, obiskom, zabavam, ipd.
14. Ali ste pripravljeni na pogostejše čiščenje stanovanja (dlake, prah, odtisi tačk)?
15. Ali ste pripravljeni na izpopolnjevanje znanja o psih?

če bodo odgovori na zgornja vprašanja pozitivni, si boste morali odgovoriti še na druga vprašanja.
16. Kakšnega psa želite: velikega, majhnega, dolgodlakega, kratkodlakega, samca, samico, aktivnega ali mirnega...
17. Kje v stanovanju bo njegovo glavno ležišče?
18. V katere prostore ne bo imel vstopa?
19. Kako si bomo razdelili obveznosti do psa?
20. Kdo bo odgovoren za vzgojo, učenje, šolanje? (Vsekakor mora to biti odrasla oseba, ki ji otroci lahko pomagajo)
21. Kaj bomo storili, če se bo kdo čez nekaj časa začel obveznostim izogibati?
22. Kaj bomo storili, če čez čas ugotovimo, da vsega ne bomo zmogli?
23. Ali smo pripravljeni na finančne stroške?

Predlagam vam obisk zavetišča za živali, peljite na sprehod kakšnega psa, potem pa se pogovorite. Poskusno si teden dni organizirajte tako, kot da bi psa že imeli. Pred končno odločitvijo pa predlagam še pogovor s poznavalcem psov, ki bi vam lahko tudi svetoval izbiro prave pasme za vaše razmere.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma že imamo psičko mešanko staro, 7 let. Je pridna, uboga (sicer bolj očeta, ker ji tudi on daje hrano), vendar je včasih preveč agresivna, celo ko dobi kost, zna zelo renčati, če ji jo vzameš in je tudi preveč bojezljiva. Psičko smo dobili, tako da so jo eni ljudje našli nekje, mi pa smo jo vzeli v naš dom. Kmalu bomo dobili še enega psa - psičko staro 8 tednov. Psička bo pasme zlati prinašalec. Naša pšička in zlata prinašalka sta se sicer že srečali na domu mlajše, vendar odziv ni bil najboljši, saj se je mlajša začela igrati z našo psičko in ta je pokazala zobe, kasneje pa je vsaj dvakrat zarenčala na njo. Zdaj me zanima, kako naj prinesemo maljšo psičko domov? Ali naj ju pustimo same, da se "spoprijateljita", čeprav naša psička ni družaben pes? Za spanje in hranjenje smo mislili imeti isti boks za obe, pač bosta dve uti v tistem boksu. Je to pametno?
Kaj nam svetujete glede na to, da prvi odziv ni bil najboljši, čeprav ni bilo na domačem dvorišču? Zna se tudi zgoditi, da bomo samo z mlajšo psičko šli na sprehod. Ali je to dobro? Drugače pa smo mislili, da bi se še vedno s starejšo ukvarjal oče, saj njega najbolj spoštuje, z mlajšo pa bi se ukvarjala jaz - stara 24 let. Je tako dobro? V raznih knjigah sem prebrala, da znajo biti problemi, če sta obe psički. Potem sem spet slišala, da je v redu, če je naša psička že starejša... itd. Ne vem. Prosim, če mi svetujete, kako pripeljati novo psičko domov, ali biti zraven, kaj delati...?
Martina

Odgovor:
Predlagam vam, da drugi stik med njima opravite na povsem nevtralnem terenu, daleč od vašega doma. Obe naj bosta na začetku na povodcu, ne dajajte jima nobenih igrač ali priboljškov, niti mlajše ne božajte. Ko boste videli odziv starejše in če bo po vaši presoji pozitiven, ju odpnite. Ne silite ju skupaj, pustite, da bo ena ali druga pokazala radovednost. Vzemite si dovolj časa, sprehajajte se in pustite psičkama, da sami prideta skupaj. Ves čas pa ju morate neprekinjeno opazovati in nadzorovati. Kasneje se z obema odpravite domov. Že pred tem pripravite pesjak tako, da bo imela vsaka svoj ločen prostor. Glede na odziv starejše psičke na tujem terenu bo mogoče malo težav in če bi se odzvala agresivno, boste morali vi kot vodja stvari odločno urediti. Na sprehode lahko hodite z obema ali samo z eno in potem z drugo. Razmislite tudi o morebitni sterilizaciji mlajše.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Ali je pes, npr. dalmatinec, primeren za v blok?

Odgovor:
Dalmatinec je primeren za bivanje v bloku, saj je to pes, ki zaradi kratke dlake predvsem pozimi ne more živeti zunaj. Potrebni pa so redni sprehodi najmanj trikrat dnevno ter postopno navajanje na samoto v času vaše odsotnosti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Slišala sem za leglo, kjer je bokserka skotila 4 mladičke, od teh pa sta 2 popolnoma bela. Starša sta oba z rodovnikom. Zanima me, zakaj pride do tega pojava, ter predvsem ali to tudi kako drugače vpliva na zdravje mladička?

Odgovor:
Najbolje bo, da o tem povprašate na forumu, v temi Pasme, FCI 2, Beli nemški bokser. Tam bodo prav gotovo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Odgovarja: Martin Simončič