piškotki | prijava | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme vzreditelji oglasi za pse galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 15
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2019 © Jana

mojpes.net na Facebooku

Ameriški buldog
Druge pasme
<< nazaj | pomoč
Ameriški buldog (American Bulldog)

Avtor: Marjana in Enriko Skokič
Objava na mojpes.netu: 25.04.2006

ZGODOVINA PASME

Zgodba o ameriškem buldogu začenja v zasneženih gorah Tibeta, od koder izvira starodavni mastif. Mastifa so v Sredozemlje pripeljali Asirci v času, ko so širili svoj imperij. Okoli leta 333 pr.n.št. je Aleksander Veliki na osvajalskih pohodih srečal te pogumne pse in jih pripeljal v Grčijo, ki je bila naslednjih 700 let tudi središče razvoja in vzrejanja mastifov (pokrajina Molossia). Nihče ne ve natanko, kdaj so se mastifi prvič pojavili v Angliji, vendar so si zgodovinarji najbolj enotni v teoriji, da so jih iz Grčije pripeljali feničanski trgovci v 6. st.pr.n.št. Ti starodavni angleški mastifi (lat. Pugnaces) so bili ogromni in pogumni psi. Glede na taktiko lova in napada lahko zagotovo trdimo, da so bili to resnično prvi pravi buldogi.

Lov na medvede in divje prašiče je bil le oblika mističnega in religioznega obreda starodavnih Keltov. Obstajajo celo dokazi, da so ta ljudstva sama redila divje prašiče in z lovom nanje preizkušala spretnost, hitrost in agresivnost svojih psov. Ti mastifi so se med seboj razlikovali. Prvi so bili lažji in manjši ter so jih uporabljali v arenah za boje z biki, volkovi in manjšimi zverinami, medtem ko so bili drugi ogromni in težki (nad 50 kg) ter so jih imeli za boje z medvedi, tigri in levi.


Fighting Dog Breeds, Carl Semencic

Nekaj let pozneje se je razvil nov tip mastifa, ki so ga v Evropo pripeljali nomadi Alani iz Azije (beg pred Huni) ter so naselili območje današnje Albanije. V Angliji so bili njihovi psi znani kot Alaunti. Bili so veliki, pretežno beli, odlični lovci, imeli so veliko glavo in kratek gobec. To je bil drugi tip buldoga, ki se je razvil v Angliji in temu naj bi bil najbolj podoben današnji ameriški buldog.


Avtor neznan

Te pse so klavci in mesarji uporabljali za lov na živino, saj je bilo tako njihovo delo lažje in bolj varno. Kmalu se je tovrstno delo sprevrglo v organizirane boje, saj je bil to tudi način, kako izpopolniti tehniko boja svojih psov. Tako je obdobje Keltov tudi obdobje začetka bojev z živalmi. V srednjem veku so ti boji postali priljubljeni po vsej Angliji, zato nekateri menijo, da je to tudi začetek bojev. Resnica je le, da so prve boje zabeležili leta 1209 (organiziral William Earl Warren, Stamford), ti pa so se sprevrgli v poseben ritual, saj je Warren organiziral posebne dneve bojevanja. Takrat so boji postali le oblika športa, dejstvo pa je, da tovrstne boje omenjajo že veliko prej. Boje pa so podpirali tudi zaradi praktičnosti. Veljaki tistega časa so bili prepričani, da je pogriženo meso bolj mehko in zdravo, zato so v stari Angliji celo uzakonili, da se meso govedi ne sme prodajati v mesnicah, če ni predhodno pogriženo. Boji z živalmi so bili tudi sredstvo izločanja šibkih psov celih 1450 let. Še danes nekateri rejci ameriških buldogov uporabljajo boje s prašiči kot obliko vzrejne selekcije. Tako vzrejajo le najpogumnejše in najbolj žilave pse.


Reprodukcija olje na platnu, Charles Towne, l. 1820

Leta 1835 so v Angliji boje z biki prepovedali, vendar se tukaj krvava zgodba ne konča. Boje z biki so nadomestili pasji boji. Ta sprememba je bila del preobrazbe kmetijske Anglije v industrijsko, zato so pasje boje podpirali večinoma le tovarniški delavci. Buldoge so uporabljali za boje z večjimi živalmi, kar pa je zahtevalo bolj moč kot pa hitrost.

Zaradi enolične taktike buldogovega bojevanja (le en močan prijem) so postali pasji boji dolgočasni. Buldogu so primešali teriersko kri, saj so na ta način želeli pridobili spretnost in hitrost. Tako so okoli leta 1800 izkušeni lastniki bojnih psov ustvarili novo pasmo - Bullterrier.

Zgodovina buldoga pa se nadaljuje na drugi strani Atlantika. V 17. in 18. stoletju so angleški priseljenci pripeljali s seboj pse v ZDA iz treh razlogov: čuvanje živine, lov na divjad in varovanje posesti. Te buldoge so imenovali različno; Old English White, Old Country White, Old Bully, Georgia Bulldog, Alabama Hog Dog,...


Reprodukcija olje na platnu, Jem Burn s Cribb, okoli l. 1850

Ime Ameriški buldog (pasma) prvič uporabi J.D.Johnson (Summerville, Georgia). V času ko je bil Johnson še otrok, so uporabljali ime Pit Bulldogs, saj so buldoge uporabljali za organizirane boje v ringih. J.D.Johnson je prav tako prvi, ki mu je uspelo v petdesetih letih to pasmo predstaviti javnosti, vendar takrat pod imenom American Pit Bulldogs.

Kmalu je ugotovil, da so ljudje zbegani in da pasmo zamenjujejo s Pitbulterierji, zato je leta 1985 ime spremenil v American Bulldog. Dežela izvora današnjega ameriškega buldoga je zato prav Georgia.


J. D. Johnson z znamenito ovratnico svojega AB King s Bruiser Bo 6
Foto: Emma Thompson

Prvič se je buldog pojavil na tem območju med letom 1732-1736, ko so angleški priseljenci naselili te kraje. Zaradi številnih plantaž in kmetijstva so se tukaj ohranili veliki (danes Johnson) buldogi, ki so varovali posesti, medtem ko so manjše (danes Scott) buldoge imeli na farmah za lov na živali. V času zgodnje kolonizacije so buldogi lovili predvsem evrazijske divje prašiče, ki so živeli na jugu ZDA, širili pa so se tudi proti Zahodu. To je tudi razlog, zakaj razvoj in selitev buldogov poteka vzporedno s selitvijo evrazijskih divjih prašičev. Prelomnica v zgodovini ameriškega buldoga je 20. stoletje. Majhne farme zaradi razvoja mehanizacije začnejo propadati, divji prašiči izginejo in buldogi začnejo hitro izumirati.

V času po drugi svetovni vojni pasma skoraj popolnoma izumre, nekaj deset primerkov se zateče v hribovje na jugu ZDA. V poznih 60-ih in 70-ih začnejo izvajati programe za ohranitev in prenovitev te pasme.

Oče ameriškega buldoga je J.D.Johnson, čeprav nekaj let pozneje pasmo začnejo vzrejati tudi Alan Scott, Williamson, Bailey, Tate.


Mrs. & Mr. Johnson in Johnson s Mean Machine
Vir: www.johndjohnsonkennels.com

Vse do poznih 80-ih je bil ameriški buldog predstavljen v medijih kot angleški buldog, dokler ni hollywoodska filmska industrija naredila podrobno raziskavo o pasmi in prvič prikazala ameriškega buldoga v filmu Forest Gump. Pasma je pritegnila tudi nekatere "pasje" zgodovinarje, med njimi tudi dr. Carl Semencic-a, ki je začel pasmo raziskovati med leti 1970 in 1980. Prvi članek o ameriškem buldogu je objavil v časopisu Dog World, leta 1984 pa je izdal knjigo z naslovom The World of Fighting Dogs. Knjiga je požela velik uspeh, v njej pa je bilo tudi prvič objavljeno poglavje o tej pasmi.

AMERIŠKI BULDOG DANES - MODERNE LINIJE

Danes AB ni več le delovni pes, ampak vse bolj priljubljen družinski spremljevalec. Preživetje te čudovite pasme je bilo odvisno od dobro izdelanega vzrejnega programa, ki je vključeval le najboljše predstavnike te pasme. Pasmo je ohranilo in prenovilo nekaj vzrediteljev, po katerih se tudi imenujejo današnje moderne linije:

1. Klasični tip AB - J.D. Johnson je ustvaril to klasično/bully linijo. Ti buldogi so najbolj podobni izvornemu buldogu; so ogromni, težki, imajo močne kosti, široke prsi, veliko kvadratno glavo, kratek gobec ter močne predgrizave čeljusti. Ker so te buldoge uporabljali na plantažah za čuvaje, so Johnsonovi buldogi razvili in ohranili močan čut za teritorialnost - bolj kot ostale linije. Ta linija se je nadaljevala preko J.D. Johnsonovega ameriškega buldoga Dick the Bruiser-a, ki je živel v petdesetih letih. Najbolj znani potomci Dick the Bruiser-a so: Johnson`s Gipsy Rosse Lee, J`S Tuffie Qeen Ann, J`S Bruiser`s Flaming Corky, kot tudi Scott`s Dixieman, ki je najpomembnejši pri nastajanju linije Alana Scotta.


Beulah Mae Bruiser of JDJ
Foto: Jason R. Willson

2. Standardni tip AB - Alan Scott (Alabama) je vzredil buldoge, ki so potomci buldogov, ki so jih uporabljali na farmah za lov na živali in so se ohranili v gorskih predelih juga. So lažji in manjši od prvih, vitkejši, imajo daljši gobec, škarjast ugriz in so podobni dolgonogemu belemu Pitbullu. Znotraj te linije so nastale še Williamsova, Tateova, Baileyeva, ki se razlikujejo glede na barvo, uporabo, itd.


Alan Scott & Apache, psarna Owlhollowkennel


Ranger, Scott s typ
Foto: Alan Scott

3. Williams AB - njegova linija temelji na vzreji Alana Scotta. Bil je preprodajalec psov, vendar je v nekaj letih vzredil kar nekaj uspešnih legel. Vzrejal je predvsem velike dolgonoge pse, ki so se takrat najbolje prodajali.

4. Painterjeva linija AB - Joe Painter (Chicago, Illinois) je ustvaril buldoge z daljšimi nogami, vendar krajšim gobcem od Scottovih. Namenjeni so bili za boj, zato so bili tudi bolj agresivni in značajsko nepredvidljivi. Agresijo so omilili tako, da jih danes uporabljajo kot čuvaje in ne bojne pse.

5. Hibridni tip AB - ta vzreja se širi v zadnjih letih in vključuje tako Johnson kot pa Scott/Painterjevo linijo. Združili so lastnosti obeh tipov AB in tako ustvarili zelo močne, pa vendar spretne AB.

STANDARD

Ameriški buldog je močan, atletsko oblikovan srednje velik pes. Je gibčen, pogumen, izredno samozavesten in dominanten, neagresiven do ljudi, vendar previden do tujcev in ne pretirano agresiven do drugih psov. Prvi vtis, ki ga naredi na človeka, je vtis močnega in mogočnega buldoga in ga ne gre zamenjevati z Ameriškim Stafford Terierjem ali z Ameriškim Pit Bull Terierjem.

GLAVA: Glava je velika, široka, kvadratna ter močno nagubana. Oči so okrogle, srednje velike in široko razmaknjene, najpogosteje črne ali temno rjave. Gobec je kvadraten, širok in njegova dolžina predstavlja 35% do 45% glave, obrobljen je s črnim pigmentom. Čeljust je močna, prav tako zobje, ugriz pa se razlikuje glede na tip pasme. Ameriški buldogi standardnega tipa imajo škarjast ugriz, za ameriškega buldoga klasičnega tipa pa je značilen predgriz (0,3-0,6 cm). Ušesa so priležna h glavi. Smrček je velik in črn, z dokaj velikimi nosnimi odprtinami. Dovoljen je tudi rjav smrček.
Napake: Ozka glava in gobec, nesimetrične in/ali modre oči, skrivljena čeljust ter zobje, ki gledajo pri zaprtih ustih, svetel smrček, kupirana ušesa in rep.


Herkul
Foto: Marjana Skokič

TELO: Robusten, vendar lepo oblikovan in močan trup ter močne kosti. Vrat je širok in mišičast, vendar ne prekratek. Prsni koš je širok in globok ter podprt z lepo vidnimi rebri. Mišičasta ramena izražajo njegovo robustnost. Hrbet je močan in kratek, v ledvenem delu se zoža, nato pa se ponovno razširi v zadnjici. Zadnjica je mišičasta in široka, vendar ne toliko kot ramena. Rep je pri korenu močan, proti koncu zožan in zavihan navzgor. Segati mora do podkolena. Med hojo je nošen visoko nad hrbtom.
Napake: Predolg in ozek trup, tanke kosti. Ker je ameriški buldog izredno močan in deloven pes, vsaka šibkost predstavlja resno pomanjkljivost pasme.


Eos
Foto: Marjana Skokič

OKONČINE: Sprednje noge so ravne in mišičaste. Zadnje noge so zmerno robate in mišičaste, vendar ne toliko kot ramena. Okončine morajo biti pri hoji lepo usklajene.
Napake: Kravji stav, navzven ali navznoter obrnjene sprednje noge, močno izbočeni komolci.

VELIKOST: Samci so visoki od 56 do 71 cm v ramenih, samice od 43 do 66 cm. Samci tehtajo od 41 do 61 kg, samice pa od 29,5 do 50 kg. Teža in velikost psa morata biti usklajeni, tako da je pes v dobri kondiciji. Idealni ameriški buldog naj bo visok 64 cm in tehta naj 58 kg. Prednost imajo močnejši psi.
Napake: Prevelika odstopanja od določenih meril, terierski izgled.

BARVA:
a) bela barva, ki ima prednost
b) bela z rjavimi, črnimi, svetlimi ožigi (najmanj 10% bele barve, po drugih standardih vsaj 50% bele barve)
Napake: Črna barva ni dovoljena, prav tako ne svetel trup s črno glavo.

DLAKA: Kratka, trda in svetleča. Dlaka naj bo čista, saj odraža zdravje psa.

GIBANJE: Gibanje psa naj izraža njegovo moč. Hoja je dinamična, skladna in energična. Noge so ravne in niso obrnjene ne navzven in ne navznoter, prav tako se med hojo ne smejo križati. Hoja je odločna, korak ne sme biti kratek (kot pri dobermanu).

ZNAČAJ: Ameriški buldog je zelo dominanten, samozavesten, izredno bister, inteligenten in učljiv, zelo dober čuvaj (!!!), odličen spremljevalec, ljubeč do družine in otrok (čeprav psa ne puščajte nikoli samega z otroci ne glede na pasmo (!!!), saj ima pasja potrpežljivost tudi mejo), nezaupljiv in previden do tujcev.

DISKVALIFIKACIJE: Samci - manjši od 34 cm, samice - manjše od 27 cm, črna barva, črna glava, samci z napakami testisev, kupirana ušesa in rep.

TOČKOVANJE NA RAZSTAVAH

Splošni videz Velikost Glava Telo Okončine Gibanje Rep Barva Dlaka Skupaj točk
20 15 15 15 10 10 5 5 5 100

ZNAČAJ

Delo, ki ga je v preteklosti opravljal AB, je zahtevalo zanesljivega in odgovornega čuvaja. Te vrline je pasma ohranila do danes, zato lahko zagotovo trdimo, da je AB izjemno zanesljiva in priležna pasma, ki uživa ob svojem gospodarju. AB je zabavljač, zelo temperamenten, izžareva tako psihično stabilnost kot energičnost, do svoje družine je zelo zaščitniški. Njegova značilnost je, da instinktivno reagira hitro, vendar nikoli brezglavo. Hitro oceni, ali je potrebna agresija ali ne. Pravzaprav je ena tistih pasem, ki zna jasno izraziti zadovoljstvo in srečo, zato lastniki buldogov zelo dobro poznajo izraz "buldogov nasmeh". Na eni strani je zelo prijazen, prijateljski in ljubeč do družine, še posebej otrok, na drugi pa oster, nezaupljiv in previden do tujcev. Je nenadomestljiv "bodyguard" in lahko ste prepričani, da je hiša, v kateri živi AB, zelo dobro varovana.


Foto: Rocky Mountain Rowhide

Je neustrašen, samozavesten, oblasten in dominanten (do psov), ne pa trmast. Ostrejši značaj imajo samci (ni pravilo!), zato je vzgoja samcev tudi zahtevnejša. Samice so dosti bolj potrpežljive in tolerantne, zato so tudi bolj primerne za hišnega ljubljenčka. AB ne bo nikoli prenašal zlorabe ali grdega ravnanja. V takem primeru njegova dominantnost in teritorialnost hitro prerasteta v agresijo. Najpogosteje se to zgodi v obdobju odraščanja, zato moramo vedeti, kje je meja agresije. Čeprav je AB zelo pogumen in dober čuvaj, pa ne sme biti nikoli agresiven do ljudi. Do tujcev je previden, nezaupljiv in jih opazuje s sumom, vendar ne sme predstavljati resne grožnje. Do psov, ki jih ne pozna, je previden in oblasten, ob nepravilni vzgoji tudi agresiven, zato potrebuje previdnost in zgodnjo socializacijo. Zaradi čvrstega značaja je AB ena najpogumnejših pasem, vendar preden se odločimo za AB, dobro premislimo, kaj želimo. Kljub svojem pogumu pa je AB zelo igriv. Njegovo odraščanje je počasno; fizično in psihično dozori pri treh letih.

BOLEZNI

AB je delovna in trdoživa pasma, pa vendar moramo opozoriti na tiste dedne bolezni, ki se pogosteje pojavljajo in sicer: kolčna in komolčna displazija, entropija oči, kožne bolezni. Med redke dedne bolezni sodijo gluhost, bolezni notranjih organov, epilepsija, srčna obolenja. Bolj kot dednim obolenjem pa je pasma zaradi intenzivnih športnih aktivnost izpostavljena poškodbam kot so pretrgi ali natrgi kolenskih ligamentov, nategi mišic, zlomi,... Prav tako se pojavlja zasuk želodca, ki je značilen za velike pasme. Dedne bolezni se testirajo pri OFA (Orthopedic Foundation for Animals) in CERF-u (Canine Eye Registration Foundation).

SKRB ZA AMERIŠKEGA BULDOGA

NEGA
AB je kratkodlaka pasma, zato ne potrebuje posebne nege. Zahteva redno krtačenje, občasno kopanje in striženje krempljev. Bodimo bolj previdni pri čiščenju ušes in oči. Redno tedensko čiščenje ušes preprečuje vnetje, ki se pogosteje pojavlja pri pasmah s povešenimi ušesi. Paziti moramo, če se pojavi povečan očesni izcedek in rdečilo. V takem primeru se posvetujmo z veterinarjem.

PREHRANA
Prehrana AB je tisto, čemur moramo nameniti več pozornosti. Odločitev o vrsti hrane (kuhana, briketirana) je odvisna od vsakega gospodarja, vendar ne glede na odločitev mora biti kvalitetna, bogata z vitamin in minerali. Hranjenje s "človeškimi ostanki z mize" je napačno in nesprejemljivo. Najboljša izbira je pretežno suha briketirana hrana. Seveda pa boste svojega ameriškega buldoga razveselili tudi, če mu boste občasno ponudili nekaj surovega mesa in surovih govejih kosti. Pri tem ne pozabite na svežo vodo. Kaj je torej tisto, na kar moramo biti pozorni? Problem pri prehrani AB je njegova požrešnost in žal temu sledeča prekomerna teža, ki je zelo pogosta pri tej pasmi. Največkrat je vzrok debelosti v tem, da svojemu psu ponudimo le en, vendar obilen obrok. Ker je požrešnost buldogov najboljši prijatelj, veliko lastnikov ob prijaznem obrazu, lačnih očeh in mahajočem repu ne stori drugega, kot da svojemu psu postreže ponovno z veliko porcijo. Ravno zato mora vsak odgovoren lastnik AB sprejeti požrešnost kot del njegovega značaja, dnevno količino hrane razdeliti na dva ali tri manjše obroke ter odločno reči NE, ko nas naš lakotnik izsiljuje. To je najboljši način, da se izognemo težavam prekomerne teže.

AKTIVNOST
AB je energičen pes, vedno pripravljen na nove izzive, zato potrebuje dosti gibanja. Uživa v dolgih sprehodih, bolj kot to pa uživa v igri, intenzivnih treningih, pa naj bo to metanje palice, žoge ali pa le potepanje po gozdu. Če imamo možnost, mu omogočimo plavanje, saj obožuje čofotanje po vodi. Je hitro učljiv in se zna dobro prilagoditi lastnikovim podvigom, zato je odličen spremljevalec tako na morju kot v gorah. Dnevno potrebuje vsaj eno uro gibanja, zato je primeren za energične in živahne ljudi. To seveda ne pomeni, da AB ne uživa v mirnem okolju in lenarjenju. Vendar če mislite, da bo AB večino dneva prespal ali zadovoljil potrebo po gibanju kar v hiši ali majhni terasi, se motite. Idealno okolje za ameriškega buldoga je ograjeno dvorišče, kar pa ne pomeni, da ameriški buldog ni primeren tudi za bivanje v stanovanju. Dovolj gibanja zagotovite že mladičku, vendar ga do devetega meseca ne preobremenjujte. Z intenzivnimi treningi (tek ob kolesu, vleka) lahko začnemo šele pri enem letu in pol.


Herkul, psarna Pride&Dignity
Foto: Marjana Skokič


Dora, Herkul in Bonnie, psarna Pride&Dignity
Foto: Marjana Skokič

Vedeti pa moramo še nekaj: AB zaradi svoje energičnosti le redkokdaj odneha, saj je to pasma, ki ne pozna utrujenosti, zato je lastnik tisti, ki mora vedeti kdaj je igre konec, da psa ne preobremeni. Še posebej bodimo pozorni v vročih dneh.

Dejstvo je, da AB potrebuje dosti gibanja, saj se v nasprotnem odvečna energija lahko spremeni v uničevalno vedenje, pa tudi v agresijo. Gibanje zagotavlja dobro psihično in fizično kondicijo, hkrati pa je najboljši način, kako preprečiti problem prekomerne teže.

Pod okriljem številnih ameriških in evropskih organizacij se za AB prirejajo športna tekmovanja.


Luke & Helfar Marcus Schafer, psarna Churchills American Bulldogs
Foto: www.churchillsamericanbulldogs.co.uk/


Ch. MGK s Nick, psarna Brightside American Bulldogs
Foto: www.brightsideabdogs.com

VZGOJA
AB potrebuje "trdo roko" ter psihično in fizično močnega gospodarja. Vzgoja vsakega psa se začne že pri vzreditelju, saj imajo izkušnje mladička pridobljene do desetega tedna pomembno vlogo pri nadaljni vzgoji. AB potrebuje zgodnjo socializacijo, ki je nujna, če želimo, da naš pes razvije topel in prijazen odnos do okolja. Prvo in osnovno pravilo (tudi najpomembnejše) je vzpostavitev Alfa odnosa. To pomeni, da moramo psu jasno pokazati, kdo je šef in čigava beseda je glavna. AB so znani po tem, da se zavedajo svoje moči in jo poskušajo na vsak način izkoristiti ter uveljaviti svojo voljo. Ravno zato se mora pes zavedati, da je lastnik tisti, ki mu nekaj dovoli oz. ne dovoli. Če že na samem začetku ne zgradimo takega odnosa, se bomo hitro zavedali posledic, ko bo naš ljubljenček z veseljem uničeval pohištvo, čevlje ali nas izrinil z naše postelje. Čeprav AB ni trmast, vzgoja zahteva veliko energije, potrpežljivosti in volje. Pri učenju uporabljajmo sistem nagrajevanja in ne kaznovanja. Ne kaznujmo ga s tepežem, saj bo pes tako postal samo še bolj neposlušen in nas bo ignoriral. Zato se začetnikom oz. tistim, ki niso imeli podobnih izkušenj, priporoča obisk pasje šole. To je tudi najlažji način, kako pridobiti avtoriteto in doseči poslušnost.

Naš AB mora vzpostaviti prijateljski odnos ne le do ljudi, ampak tudi živali. Pri srečanju z drugimi psi zelo rad pokaže oblastnost in nadrejenost, zato previdnost nikakor ni odveč. Pasma je znana po tem, da spopada nikoli ne izzove, vendar se izzivu drugega psa ne bo izognila. Ob pravilni vzgoji je AB resnično pravi prijatelj, ki je vedno pripravljen ugoditi svojemu gospodarju. V nasprotnem primeru pa se lahko nesocializiran AB hitro prelevi v zver, ki jo še tako močan gospodar in povodec ne moreta obvladati.

AMERIŠKI BULDOG, RODOVNIKI IN FCI

Ameriške buldoge FCI ne priznava, zato tudi ne morejo dobiti FCI rodovnikov. Dobijo lahko pogojne rodovnike, ki se izdajo psom, ki imajo rodovnik, vendar ga ni izdala organizacija članica FCI. Kinološka zveza Slovenije izdaja pogojne rodovnike psom, ki ne izpolnjujejo pogoje za vpis v slovensko rodovno knjigo. V Sloveniji za ameriške buldoge žal še ni urejen vpis v rodovno knjigo, zato jih ne moremo vpisati, prav tako pa mladiči ne morejo dobiti pogojnih rodovnikov (stanje do marca 2006).

Pasmo priznajo številne druge organizacije. Najpomembnejše ameriške organizacije so ABA (American Bulldog Association), ABNA (American Bulldog National Alliance), ARBA (American Rare Breed Association), ARF (Animal Research Foundation), UKC (United Kennel Club), NKC (National Kennel Club). Vse naštete organizacije vodijo rodovne knjige ameriških buldogov (register) in izdajajo rodovnike. Izdani rodovniki teh organizacij so pravi in jih priznavajo vse ostale organizacije. Torej če je rodovnik izdan pri ABA-i, ga priznavajo tudi ARF, ABNA, NKC, ARBA, UKC in ostali ameriški klubi. Prav tako rodovnike priznavajo evropski klubi in organizacije. Odločitev o izbiri organizacije je odvisna od posameznika. Vendar pa moramo ločiti med rodovniki in certifikati. Certifikat pomeni le članstvo v določeni organizaciji in nudi nekatere ugodnosti lastniku. Organizacija ABRA (American Bulldog Registry & Arhivs) izdaja le certifikate, vendar pod pogojem, da je ameriški buldog vpisan v rodovno knjigo pri eni izmed omenjenih organizacij in da ima seveda izdan rodovnik. V Evropi sta najpomembnejši EABC (European American Bulldog Club) in EKC (European Kennel Club). AKC (American Kennel Club) je krovna organizacija FCI in ameriškega buldoga kot pasmo ne priznava.

ABA je vodilna svetovna/ameriška organizacija pri registriranju in vodenju rodovne knjige ameriških buldogov že več kot 16 let. Leta 1997 so sprejeli standard, po katerem sodijo na večini razstav, tudi na tistih, ki se organizirajo pod okriljem druge organizacije. ABA registrira in vodi rodovno knjigo za oba osnovna tipa ameriškega buldoga; klasičnega in standardnega.

ARF je bila ustanovljena leta 1947 in je istega leta že registrirala ameriškega buldoga kot pasmo. Ustanovitelj ARF-e g. Stodghill je prvi registriral Avstralskega ovčarja, Angleškega ovčarja, Catahoula Leopards, itd. ARF je organizacija, ki si prizadeva za razvoj, ohranitev in vzrejo redkih pasem. Je tudi prva, ki je uradno priznala in registrirala J.D. Johnson ameriške buldoge.

Zakaj torej FCI ne priznava ameriške buldoge? Ameriški buldog je pasma, pri kateri se je skozi zgodovino razvilo več linij, vendar "uradno" ločimo le dva osnovna tipa: standardnega in klasičnega. FCI zahteva en enoten standard za vse ameriške buldoge ne glede na tip. Trenutno priznava le najstarejši standard, ki daje prednost le klasičnemu ameriškemu buldogu, tak standard pa ne obeta svetle prihodnosti tej pasmi. Standard teži k izgledu angleškega buldoga (predvsem glava), nadaljevanje take vzreje pa lahko močno ogrozi zdravje in razvoj ameriškega buldoga. Priznanemu FCI standardu močno nasprotujejo vsi predstavniki organizacij, ki registrirajo to pasmo in po tem standardu ne sodi niti ena organizacija, ne v ZDA in ne v Evropi. Prav tako moramo vedeti, da je ameriški buldog najprej in predvsem delovni in ne razstavni pes, zato so organizacijam v interesu bolj delovna kot lepotna tekmovanja. Vse AB organizacije imajo zelo podoben, skoraj enoten (moderni) standard za vsak tip AB posebej, zato se tudi tipa ločeno ocenjujeta na razstavah.

Kljub temu, da ameriški buldogi v tujini lahko sodelujejo na FCI razstavah, kjer konkurirajo izven konkurence (v SLO zaenkrat še ne), pa se največ lastnikov te pasme udeležuje srečanj, razstav in tekmovanj, ki so namenjeni le ameriškim buldogom. V večini evropskih držav so ustanovili klube ameriških buldogov, ki so povezani, sodelujejo ter delujejo pod okriljem Nizozemskega kluba ameriških buldogov. Nizozemski klub ameriških buldogov je tudi reprezentativni klub ABNA-e v Evropi. Dvakrat letno organizira ABNA in IRON DOG tekmovanja, kjer sodelujejo oz. sodijo sodniki iz ZDA in Nizozemske. Na tekmovanjih psi konkurirajo v naslednjih delovnih disciplinah:
- Weight-Pull
- Agility Competition
- Temperament Testing
- Personal Protection
- Tug-of-War


Personal Protection, Bishop s Precious Jewels, OB1, CGC
Foto: Jennifer McDonald & Scott Pudney


Weight-pulling, 1994-CH. Red Gator, Mountain Gator Kennel

Viri:
- Blackwell, John: American bulldogs, T.F.H.Publications, Inc. 2003
- Fishman, Abe: American Bulldog, Kennel Club Books, LLC 2005
- Putnam, Dave: The Working American Bulldog, Bulldog Press 1999
- življenje s Herkulom, Hebo, Fides in Eos


Vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene. Vsako kopiranje je prepovedano.

 

Psarna Stella Cometa - vzreja malih angleških hrtov - whippetov
Psarna Danatera - vzreja cairn in lakeland terierjev
Psarna Wolf of Snow-Storm - vzreja aljaških malamutov
Psarna Gon-Ba-Mo - vzreja shih tzujev
Psarna Celesial - vzreja whippetov - malih angleških hrtov
Anja Stramšak - vzreja whippetov - malih angleških hrtov
Psarna Of the Holy Mountain - vzreja dolgodlakih škotskih ovčarjev
Psarna Cosmic Power - vzreja borderskih ovčarjev in valižanskih ovčarjev - pembroke
Psarna Charming Tails - vzreja labradorcev in jazbečarjev
Marko Kopič - vzreja coton de tulearjev
Psarna Slomar Tuft - vzreja pasme schapendoes
Psarna Rios Saints - vzreja bernardincev
Psarna Wheaten Joy - vzreja irskih mehkodlakih pšeničnih terierjev
Psarna Pjegava SanjAska - vzreja dalmatincev
Psarna Must Be Magic - vzreja airedale terierjev in kunčjih/miniaturnih resastih jazbečarjev
Psarna Diamond Winner - vzreja bradatih škotskih ovčarjev
Janez Plestenjak - vzreja jack russel terierjev
Psarna Collies of the Windy Lands - vzreja dolgodlakih škotskih ovčarjev
Psarna Colepeppers's - vzreja angleški špringer španjelov in ameriški koker španjelov
Psarna de la Grande Armeé - vzreja irskih volčjih hrtov in border terierjev
Psarna Moetica - vzreja papillonov (metuljčkov), malih nemških špicev in pritlikavih nemških špicev (pomerancev)
Psarna Vravolu - vzreja rottweilerjev
Psarna SLO - White rose - vzreja čivav in belih švicarskih ovčarjev
Psarna Wolkowo - ruski hrt - borzoj in svilnati hrt - silkenwindhound
Psarna Seta del Oro - border collie in cirneco del Etna
Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije
Vzreditelji na mojpes.netu
domov | o psih | pasme | vzreditelji | oglasi za pse | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | splošni pogoji

2000-2019 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.