Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Chihuahua - Čivava
Čivava je bil že pred 3000 leti doma v Mehiki in se imenuje
po tamkajšnji zvezni deželi Chihuahua. Ti pritlikavčki iz Mehike
so le navidezno nežni, so pa korajžni, zelo čuječi in se s svojim
močnim, mišičnatim telesom spopadajo tudi z večjim nasprotnikom.
Za poznavalca je ta pasji pritlikavec dragulj, majhna pasja
dragocenost. K njegovim že opisanim karakternim posebnostim ni
treba šteti le njegov čeden in aparten videz, temveč tudi njegov
mičen in priljuden značaj. Človek je lahko prijatelj neštetih
pasjih pasem, vendar Čivava človeka nikoli več ne izpusti.
STARA MEHIKA IN ČIVAVE
V starih kulturah srednje Amerike so bile rastline in živali
izenačene s človekom. To dejstvo naj bo na začetku posebej omenjeno,
ker iz njega izvirajo mnogi rituali in običaji starih ljudstev
te regije. Vse njihovo stavbarstvo je bila kozmološko orientirano
in tudi njihova umetnost je imela vedno ideološke korenine, nikdar
ni bila l'art pour l'art, temveč tesno in nepreklicno povezana
z religijo in kultnim ritualom. To se vleče od olmeškega matriarhata
(1200 - 600 pred n.št.) preko klasične dobe Mayev (100 pr. n.št.
do 900 n.št.) končno do Aztekov. Najzgodnejše lončene posode datirajo
iz leta 2700 pred n.št.
Le vladajoča rodbina in plemiči so lahko imeli in posedovali
pse. Stara azteška pravljica pripoveduje, da je imela neka azteška
princeza 1 500 teh malih psičkov v svoji palači in da ni bilo
nič neobičajnega, če je kakšen nižji plemič imel 500 psičkov v
svoji lasti. Vsak teh malih psov je imel pravico, da ga je spremljal
eden od sužnjev, čigar edina dolžnost je bila svojega varovanca
nadzorovati, ga zabavati in se z njim pečati. Ob smrti takega
psa so usmrtili njemu dodeljenega sužnja in ga pokopali skupaj
s psom.
Mnogi rituali in običaji Aztekov se nam zdijo dvomljivi, nerazumljivi,
enostavno prekašajo naše zmožnosti predstavitve, so pa vseeno
mnogokrat znanstveno potrjeni. Baje so te razvajene pse hranili
s človeškim mesom. Da so se Azteki hranili s človeškim mesom,
je zgodovinsko dejstvo. Prescott poroča, da je bila prva jed kosila
Montesume, ki ga je sestavljalo 100 jedi, meso mladih dečkov.
Zato je vsekakor verjetno, da so z ostanki teh pojedin nahranili
tudi te majhne pse.
Neko drugo sporočilo omenja, da so te razvajene psičke krmili
s testisi suženjskih mladeničev, ki so bili tri mesece pred njihovo
kastracijo podvrženi posebni dijeti. Danes ni več dvoma, da je
višja družbena plast Aztekov držala te pse v degeneriranem izobilju,
proti kateremu se upira današnji etični človekov čut.
Azteška kultura v Mehiki je trajala kakšnih 500 let, kar je
dovolj dolga doba za spremembe, evolucijo šeg in običajev. Pomehkuženost
in zapravljivi luksuz ter propad Aztekov so dosegli svoj višek
tik pred vdorom Špancev.
Največ izročil o Aztekih so bila ustna poročila iz začetkov
osvajalne dobe Špancev pod Cortezom. Toda že v Kolumbovih zapisih,
v času njegovega prvega in drugega potovanja, se najdejo poročila
o eksistenci teh majhnih psov. Od tega časa dalje so jih videvali
tudi morjeplovci in španski konkvistatorji v karibijskih kolonijah
pri domačinih.
Pravi ljubček, mar ne?
Čeprav žepna izdaja ali pa prav zato.
CHIHUAHUA - ČIVAVA
Čivava je najmanjši pes na svetu. Izvira iz Mehike in dolguje
svoje ime zvezni deželi Chihuahua. Na prastarih slikah na kamnih
in stavbah Toltekov in Aztekov, se najdejo še danes podobe teh
majhnih psov. Bil je tem starim ljudstvom svetinja in že dolgo
pred prihodom osvajalnih Špancev razširjen.
ZGODOVINA: Prednik čivave je bil v času Toltekov (7.
stot.) in pri Aztekih znan pes Techichi (Tečiči). Bil je hišni
in obredni pes teh ljudstev. Po njihovi mitologiji je razpolagal
z močjo prepeljati mrtve skozi nevarna področja (regije) podzemlja.
Če so ob smrti človeka žrtvovali kakšnega psa, ga z mrtvecem sežgali
v pepel, je žival prevzela grehe tega človeka. Grehi so prešli
na tega psa. ki je imel moč pridobiti bogove za milostno naklonjenost.
Tolteške piramide v Choiuli v Mehiki kažejo nekatere slike Tečičijev.
Iz časa Toltekov izvirajo tudi skalne risbe v Monastery of Huejotzingo
na cesti iz Mexico City v Pueblo. Ta samostan so sezidali frančiškanski
menihi iz materiala, dobljenega od piramid v Choluli. Risbe prikazujejo
Tečičija v zelo slični podobi današnjemu Čivavi. Risbe zgodnjega
Čivave se nahajajo tudi na ostankih piramid v Chichen Itza v daljnem
Yucatanu.
Center tolkeške civilizacije (9. st.) je bila Tula, mesto ležeče
v bližini današnjega Mexico City. Od tu izvirajo najštevilnejše
najdbe starih pasem. Z ozirom na najstarejša najdišča v deželi
Chihuahua, so to pasmo poimenovali s tem imenom. Vedno se je domnevalo,
da bi tudi tukaj morali najti zgodnje primerke nove pasme.
Leta 1850 so potem dejansko našli pomembne najdbe nove moderne
pasme in sicer v razvalinah pri Casas Grandes, ki veljajo kot
ostanki palače Montezuma I.
Pred 9. stoletjem se zapisi o čivavi izgubijo, vendar izgleda,
da so bili njegovi predniki tukaj navzoči že pred prihodom plemena
Mayev, cirka v 5. stoletju. Po najnovejših arheoloških raziskavah
v Vel. Britaniji vodijo zgodnji sledovi Čivave še pred latinsko-ameriškim
prostorom preko področja Sredozemlja (Malta in stari Egipt) do
Azije. To se zopet nekako ujema z neko sporno teorijo, da bi lahko
bila omogočena majhnost Čivave vsled križanja Tečiči-ja z nekim
iz Azije na Alasko uvoženim kratkodlakim pritlikavim psom, podobnem
onemu, ki je živel na Kitajskem. Kolumbus je pisal španskemu kralju,
da je našel "novo majhno vrsto psa, ki je nem in ne laja
kot navadni, ampak je udomačen".
Vsi raziskovalni izidi in uspehi pri tej stari in ekzotični
pasji vrsti, ki vedno vsebuje nekaj skrivnosti, so bogato obkroženi
z legendami, ker so te živali igrale v verskem življenju teh starih
ljudstev zelo pomembno vlogo.
Nekaj pa drži, bile so enako religiozne nujnosti kakor ljubljeni
hišni psički.
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Jana. Vse pravice pridržane.