Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Pobuda - v premislek
Vsi se moramo zavedati, da smo z vstopom v Evropo pridobili razen
prednosti in pravic tudi brezpogojne obveze in dolžnosti. Zategadelj
ni dvomiti, da ima naša mlada država določene obveze tudi na področju
kinologije. Prepričana sem, da je napočil pravi čas za začetek
premišljenega in organiziranega preprečevanja enormnega vnosa
psov vseh pasem (posebno majhnih) predvsem iz bivših vzhodnoblokovskih
držav (Češka, Poljska, Madžarska itn.).
Mladiči, kakor tudi odrasli primerki, ki jih posamezniki vnašajo
največkrat ilegalno (med temi so tudi nekateri lastniki zoo-prodajaln
in vsakršni posredniki- preprodajalci), so, žal, večinoma slabe
kvalitete ali pa vsaj povprečne kakovostne stopnje. Med temi niso
redki pirmerki v izredno slabi fizični kondiciji, pa tudi mladiči
polni črevesnih in kožnih zajedalcev ter s pomanjkljivo preventivno
vakcinacijo. DA o "pestrosti" rodovnikov niti ne govorimo
(med temi se znajdejo tudi ponarejeni). Upravičeno lahko sklepamo,
da pri prehajanju iz embalaže v embalažo, iz roke v roko in transportih
vseh zvrsti ne izostanejo niti temu primerne vsakršne travme,
katerim so prav tako izpostavljeni mladiči na svoji poti do končnega
kupca.
V želji, da bi Kinološka zveza Slovenije lahko najučinkoviteje
zaščitila slovensko vzrejo čistokrvnih pasemskih psov, ki jo lahko
že sedaj s ponosom ocenimo kot vrhunsko, dajem naslednjo pobudo:
1. naj se v okviru KZS formira SVET VZREDITELJEV, v katerem
naj bodo zastopani interesi vzrediteljev psov vseh pasem Slovenije;
2. v okviru tega Sveta bi bilo primerno imenovati več-člansko
komisijo, ki bi na določen način spremljala anomalije in kršitve
s tega področja v konkretnih primerih ter bi o ugotovitvah redno
poročala Svetu.
Zaradi splošne krizne situacije pri nas je pričakovati tudi
večjo komercializacijo na kinološkem področju. Zato opozarjam
še na temeljitejšo doslednost pri preprečevanju in izločanju incestnih
paritev, kajti prepričana sem, da o daljnosežnih posledicah v
primeru opasnega obnašanja vzreditelja - ni potrebno posebej govoriti!
Ta problematika bi naj prav tako bila v domeni Sveta vzrediteljev.
Predlagam še, da bi KZS na primeren in učinkovit način posredno
in neposredno osveščala lastnikov psov, naj bi se ti dosledno
ravnali po določilih, ki so zajeti v občinskih odlokih o registraciji,
cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z neregistriranimi
in necepljenimi psi. Tak odlok so morale namreč sprejeti vse občine
na podlagi 47. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur.
list R5, 37/85). Osebno sem bila seznanjena z več, skorajda dramatičnimi
dogodki zaradi spuščanja psov z vrvice. Takšni primeri so lahko
usodni posebno takrat, ko gre za pse večjih pasem v strnjenih
naseljih, mestnih jedrih in parkovnih površinah. Žal, v Sloveniji
obstaja še veliko krajev, kjer sprehajališč ali igrišč, namenjenih
psom ne premoremo. Zato je priložnosti za neprijetne dogodke vedno
več. Tak nered pa je lahko usoden tako za otroke, ki se jim strah
pred psi vtisne v spomin za vse čase, kot za majhne pse, ki jih
lastniki ne upajo voditi na vrvici, temveč jih zaradi varnosti
nosijo "na sprehod" na rokah.
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Koper. 13. januar 1992