mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa
Kdo je tukaj?
admin: 0 | gosti: 23  

ISSN 1581-3258
2000-2023 © Jana

mojpes.net na Facebooku

Nemška doga
2. FCI skupina - Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2.1, št. 235
<< nazaj | pomoč
Nemška doga (Deutsche Dogge - Great Dane)

Prevod: Igor Rac, SloDDC
Objava na mojpes.netu: 10.1.2013

20. 12. 2012/SLO
FCI-Standard N° 235
NEMŠKA DOGA
(Deutsche Dogge)


Ni nujno, da pričujoča ilustracija predstavlja idealnega predstavnika pasme.

PREVOD: Igor Rac, Slovenski klub za nemške doge, strokovni redaktorji mednarodni sodniki Ksenija Oseli, Jelka Simčič in Miroslav Zidar / izvorno besedilo DE

IZVOR: Nemčija

DATUM OBJAVE URADNO VELJAVNEGA STANDARDA: 08.10.2012

UPORABNOST: Družni pes, pes za čuvanje in zaščito.

KLASIFIKACIJA FCI:
Skupina 2    Pinči in šnavcerji, molosi, švicarski planšarski psi                       
Sekcija 2.1  Molosi, dogovrstni psi
Brez delovnega izpita.

KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED: Za prednike današnjih nemških dog lahko smatramo stare buldoge ("Bullenbeisserje") in goniče  ter pse za lov na divje svinje, ki so bili nekje med močnimi mastifi angleškega tipa in hitrimi, okretnimi velikimi angleškimi hrti (greyhoundi). Z izrazomom doga so sprva poimenovali velikega in močnega psa, ne pa psa prav določene pasme. Te pse so pozneje glede na barvo in velikost razvrstili pod posebna imena, npr. Ulmer Dogge, English Dogge, Great Dane, Hatzrüde (Hunting Dog), Saupacker (boarfinder) and Grosse Dogge (Great Dogge).
Leta 1878 so  v Berlinu ustanovili "Odbor sedmerice", ki so ga sestavljali aktivni vzreditelji in sodniki, predsedoval pa mu je dr. Bodinus. Odbor je sprejel odločitev, da vse imenovane različice klasificira kot nemške doge ("Deutsche Doggen"). S tem je bil položen temelj za vzrejo posebne nemške pasme.
Leta 1980 je bil ob razstavi v Berlinu objavljen prvi standard za nemške doge.

Za ta standard od leta 1888 skrbi  nemški Klub za nemške doge ("Deutscher Doggen Club 1888") in je bil v preteklih letih večkrat spreminjan. Obstoječi standard je usklajen z zahtevami FCI.

SPLOŠEN IZGLED: Nemška doga v svoji plemeniti celoviti podobi z velikim, močnim in lepo oblikovanim telesom združuje ponos, moč in eleganco. S svojo maso, povezano s plemenitostjo, harmoničnim izgledom in skladnimi linijami ter s svojo posebej izrazno glavo deluje na opazovalce kot plemenit kip. Ni ne robustna in ne poudarjeno elegantna. Značilnosti spola so jasno izražene. Je "Apolon" med pasmami.

POMEMBNA RAZMERJA: Grajena je skoraj kvadratno, kar še posebej velja za samce. Samice so lahko nekoliko daljše.

ZNAČAJ: Nemška doga je prijazen, nežen in svojim lastnikom vdan pes, do tujcev pa je kljub temu lahko zadržana. Biti mora samozavestna, neboječa, lahko vodljiva in poslušna. Je družabni in družinski pes z visokim pragom tolerance in brez agresivnega obnašanja.

GLAVA: V sozvočju (harmoniji) s celovitim videzom, podolgovata, ozka, markantna, vendar ne klinasto oblikovana, izrazna, lepo izklesana (še posebej predel pod očmi). Razdalja med vrhom smrčka in stopom ter med stopom in rahlo naznačeno zatilno kostjo naj bi bila kar se da enaka. Zgornji liniji gobca in lobanje naj bi potekali paralelno. Glava mora ob pogledu od spredaj videti ozka, nosni greben pa naj bi bil čim širši.

LOBANJSKI (KRANIALNI) PREDEL:
Lobanja: obrvni loki so dobro razviti, vendar ne štrleči.
Stop (čelni nastavek): vidno poudarjen (izrazit)

OBRAZNI (FACIALNI) PREDEL:
Smrček: Dobro oblikovan, prej širok kot okrogel, z velikima nosnicama. Mora biti črn z izjemo harlekinov. Pri njih je črn smrček zaželjen, dopuščen pa je ti. "metuljast smrček" (črn z rožnatimi lisami) ali ti. "mesnati smrček" (barve mesa). Pri modrih psih je smrček antracitne barve (razredčena črna).
Gobec: Globok in čimbolj pravokoten, ne koničast, ozek delno ali ohlapno viseč (plapolajoče ustne). Dobro razpoznavni ustni koti. Temno pigmentirane ustne. Pri harlekinih se dopuščajo nepopolno pigmentirane ustne ali ti. "mesnate ustne" (barve mesa). Nosni greben ne sme nikoli biti konkavno, konveksno ali spredaj ukrivljeno ("orlovski nos") oblikovan.
Čeljusti/zobje: Dobro razvite, široke čeljusti. Močni, zdravi zobje, zobovje ponoštevilno (42 zob po zobni formuli), škarjastega ugriza. Tolerirata se mankajoča P1 v spodnji čeljusti. Vsako odstopanje od polnoštevilnega zobovja (razen manjkajočih P1 v spodnji čeljusti) in škarjastega ugriza je brezpogojno nezaželjeno.
Lici: Lične mišice so lahko le rahlo naznačene, nikakor pa ne smejo biti zelo izstopajoče.
Očesi: Srednje velikosti, z živahnim, pametnim in prijaznim izrazom, čimbolj temni, mandljaste oblike, s tesno prileženimi vekami. Ne preveč narazen postavljeni in ne preveč priprti. Svetle, srepe ali jantarno obarvane oči so nezaželene. Pri modrih dogah so dopuščene nekoliko svetlejše oči. Pri harlekinih toleriramo svetle (ledeno modre) oči ali različno obarvani očesi.
Uhlja: Naravno viseča, nastavljena visoko, srednje velikosti, z na lice nalegajočima sprednjima robovoma. Ne previsoko ali niti prenizko nastavljena, na stran štrleča ali plosko nalegajoča.

VRAT: Dolg, suh, mišičast, ne kratek ali debel. Iz močnega nastavka se proti glavi rahlo zožuje, z usločeno vratno linijo. Nosi ga pokončno, vendar tako da je nagnjen rahlo naprej in ne povsem navpično. Preveč ohlapna podgrlina ali podbradek sta nezaželena.

TRUP: 
Viher: Je najvišja točka močnega trupa. Oblikujeta ga robova plečnic, ki segata nad hrbtenična vretenca.
Hrbet: Kratek in čvrst, v skoraj ravni liniji, neopazno proti križcu padajoč, nikakor pa dvigujoč se (nadgrajenost) ali predolg.
Ledja: Rahlo obokana, široka, krepko mišičasta.
Križec: Širok, mišičast, od  križnice proti nastavku repa rahlo padajoč, s katerim se neopazno zlije. Niti strmo padajoč niti vodoraven.
Prsni koš: Segajoč do komolcev. Dobro zaobljena, daleč nazaj segajoča rebra. Prsni koš dobre širine in globine, z dobro izraženim predprsjem, prsnica ne sme biti premočno izbočena. Rebra ne smejo biti niti ploska niti sodčasto oblikovana.
Spodnja linija in trebuh: Trebuh dobro pritegnjen; s spodnjo stranjo prsnega koša oblikuje lepo, nazaj in navzgor usločeno linijo. Premalo pritegnjena trebušna linija je nezaželena, enako velja za slabo retrahirane seske.

OKONČINE:

SPREDNJI NOGI:
Splošni videz: Dobro okoteni, močnih mišic in kosti.
Pleča: Močno omišičasta. Dolgi, poševno postavljeni plečnici tvorita z nadlahtnicama kot 100 do 110 stopinj.
Nadlahti: Močni in mišičasti, dobro prileženi in naj bi bili nekoliko daljši od plečnic.
Komolca: Nista obrnjena ne navznoter, ne navzven.
Podlahti: Močni, mišičasti, gledano od spredaj in s strani popolnoma ravni.
Zapestji: Močni, čvrsti (stabilni), od strukture podlahti le neznatno odstopata.
Dlani: Močni, gledano od spredaj ravni, gledano s strani pa le rahlo usmerjeni naprej.
Sprednji šapi: Zaokroženi, močno obokani, prsti tesno sklenjeni (mačja šapa). Kremplji so kratki, močni in čimbolj temni.

ZADNJI NOGI:
Splošni videz: Celotno okostje je pokrito z močnimi mišicami, kar daje križcu, kolkom in stegnom širok in zaobljen izgled. Močni in dobro okoteni zadnji nogi sta ob pogledu od zadaj vzporedni s sprednjima nogama.
Stegna: Dolga, široka, zelo mišičasta.
Koleni: Močni, postavljeni skoraj navpično pod kolčna sklepa.
Goleni: Dolge, približno enake dolžine kot stegna, močnih mišic.
Skočna sklepa (gležnja): Močna, čvrsta (stabilna), obrnjena nista ne navznoter, ne navzven.
Stopali: Kratki, močni, postavljeni skoraj navpično na podlago.
Zadnji šapi: Zaokroženi, močno obokani, prsti tesno sklenjeni (mačja šapa). Kremplji so kratki, močni in čimbolj temni.

REP: Segajoč do skočnih sklepov. Ne predolg, ne prekratek. Nasajen visoko in široko, ne previsoko, ne prenizko nasajen in ne predebel. Proti konici se enakomerno zožuje. V mirovanju spuščen z naravno ukrivljenostjo, ob vzdraženju ali med gibanjem nošen rahlo sabljasto (ne sme pa biti močno zavihan ali obročasto zvit), vendar ne izrazito nad hrbtno linijo, niti ne sme biti nošen  vstran. Ščetinast (resast) rep je nezaželen.

GIBANJE: Harmonično, povezano, izdatno (z dobrim izkorakom), rahlo elastično, pri čemer se morajo noge, gledano od spredaj ali od zadaj, premikati vzporedno. Nikoli stopicajoče (s kratkim izkorakom) ali s ti. "kameljo hojo".

KOŽA: Napeta. Pri enobarvnih dobro pigmentirana, pri harlekinih razporeditev pigmenta v glavnem odgovarja razporeditvi oznak (lis).

KOŽUH:
Dlaka: Zelo kratka, gosta, gladko priležena, sijoča. Ne groba ali brez sijaja.
Barva: Nemške doge se vzrejajo v treh ločenih barvnih različicah: rumeni in progasti, harlekin in črni ter modri.
Rumena: Svetla zlato-rumena do temno zlato-rumene, črna maska zaželjena. Ne sivo-rumena, modro-rumena ali sajasto rumena barva. Brez belih oznak (lis).
Progasta: Osnovna barva (svetla zlato-rumena do temno zlato-rumena) s črnimi, čim bolj pravilnimi in ostro začrtanimi, v smeri reber potekajočimi progami, ki ne smejo izgledati obledele. Črna maska zaželena. Brez belih oznak (lis).
Harlekin (bela s črnimi razmetanimi zaplatami): Osnovna barva čista bela, po možnosti brez kakršne koli pikčavosti, s po celem trupu dobro razporejenimi, neenako oblikovanimi, raztrganimi lakasto črnimi oznakami (lisami). Sivi, modri ali rjavkasti predeli znotraj črnih oznak so nezaželeni, prav tako modro-siva pikčavost v osnovni barvi. Pojavljajo se ti. "sivi tigri" (merli, sivi harlekini), ki imajo črne oznake na pretežno sivi podlagi, ki pa niso zaželeni, a se jih ne diskvalificira.
Črna: Lakasto črna barva, bele oznake na prsih in šapah so dovoljene. Sem spadajo tudi ti. "plašči" (mantli), pri katerih črna barva pokriva trup kot plašč, gobec, vrat, prsa, trebuh, okončine in konica repa pa so lahko beli, ter ti. Plattenhunde (plateni)  z osnovno belo bravo in velikimi črnimi madeži. Za hibo se smatrajo rumenkasti, rjavkasti ali modri odtenki črne barve.
Modra: Čista jekleno modra barva; bele oznake na prsih in šapah so dovoljene. Za hibo se smatrajo rumenkasti odtenki ali črnikasto-modra barva.

VELIKOST IN TEŽA:
Plečna višina:
Samci: najmanj 80 cm, naj ne bi presegala 90 cm
Samice: najmanj 72 cm, naj ne bi presegala 84 cm

HIBE: Vsako odstopanje od v standardu opisanih značilnosti se mora smatrati kot hiba, katere vrednotenje naj bi ustrezalo stopnji hibe in njenim vplivom na zdravje in dobro počutje psa.

  • Glava: Preslabo izražen stop.
  • Gobec: Uvihane ustne (spodnja ustna leži med sekalci zgornje in spodnje čeljusti)
  • Čeljusti/Zobje: Nepravilna lega posameznih sekalcev (incisivov) ob sicer pravilnem ugrizu, premajhni zobje, delni kleščast ugriz.
  • Očesi: Izbočeni ali pregloboko vsajeni.
  • Pleča: Ohlapna, prepolna (premočna). Strmi plečnici.
  • Komolca: Ohlapna, nestabilna.
  • Podlahti: Ukrivljeni. Zadebelitve nad zapestjem.
  • Zapestji: Zadebeljeni. Opazno nestabilni ali prepogibajoči se.
  • Dlani: Šibke, preveč poševno ali pokončno postavljene.
  • Zadnji nogi: Premalo okoteni (preveč odprti koti) ali premočno okoteni (preveč zaprti koti). Kravja stoja, ozka stoja ali sodčasta stoja.
  • Skočna sklepa: Odprta, zadebeljena ali nestabilena.
  • Šape: Ploske, z razprtimi prsti (mehke šape), dolge (zajčje šape). Sledniki.

TEŽKE HIBE:

  • Značaj: Pomankanje samozavesti, plašnost, živčnost.
  • Glava: Zaobljena lobanja in premočno razvite lične mišice.
  • Očesi: Ohlapne veke, zelo pordečele veznice.
  • Hrbet: Vleknjen (sedlast) ali izbočen (krapji) hrbet.
  • Križec: Strmo padajač križec.
  • Rep: Poškodovan rep, zadebeljena konica repa ali skrajšan rep.
  • Gibanje: Stalna kamelja hoja.

IZKLJUČITVENE HIBE:

  • Napadalni ali izrazito plašni psi.
  • Psi, ki izrazito kažejo fizične (anatomske) ali značajske hibe, se morajo diskvalificirati.
  • Značaj: popadljivost, nizek prag tolerance.
  • Smrček: Jetrna barva smrčka, razcepljen smrček.
  • Očesi: Ektropija, entropija ali makroblefaron. Različno obarvani očesi pri enobarvnih psih.
    Ledeno modre oči ("steklene oči").
  • Čeljusti/Zobje: Predgrizavost, podgrizavost, križni ugriz, kleščast ugriz, nepolnoštevilno zobovje z izjemo obeh P1 v spodnji čeljusti.
  • Rep: Ukrivljen rep in rep z deformiranimi repnimi vretenci.
  • Barva:
    Rumene/progaste: Srebrno-modra ali isabela osnovna barva, bela proga na čelu, bel ovratnik, bele šape ali bele "nogavice", bela konica repa.
    Harlekini:  Popolnoma beli (albini) in gluhi psi, ti. porcelanasti tigri (imajo pretežno modre, sive, rumene ali tudi progaste lise).
    Modre: Bela proga na čelu, bel ovratnik, bele "nogavice", bela konica repa.
  • Višina: Pod minimalno višino.

N.B.: Samci morajo imeti dve očitno normalno razviti modi, ki sta popolnoma spuščeni v mošnjo.

Standard FCI št. 235 - slovenski prevod (.pdf)

 

KAJ PRINAŠA NOVI STANDARD?

Novi standard prinaša veliko novosti. Verjetno najpomembnejša novost je uvrstitev ti. sivih ozioma merle nemških dog v standard in sicer ne kot novo šesto barvno različico, ampak jih uvrsti med harlekine. Gre za pomembno in dolgo pričakovano novost, ki bo odprla pot na razstave v lepoti in v vzrejo sivim nemškim dogam. Potrebno je poudariti, da je njihov kožuh še vedno obravnavan kot napaka, vendar ne več dikvalifikacijska.

Splošni izgled
V splošnem izgledu novi standard, tako kot prejšnji, opiše nemško dogo kot Apolona med psi, novost pa je, da v splošnem izgledu standard poudari morfološko razliko med samcem in samico. Značilnosti spola morajo biti jasno izražene.

Pomembna razmerja
Medtem, ko je bil stari standard bolj nazoren in je določal, da dolžina telesa samca lahko presega višino za 5%,  samice za 10%, novi standard le opiše, da gre za skoraj kvadratno telo, kar še posebej velja za samce, medtem ko so samice lahko daljše.  Novi standard je glede dolžine telesa bolj toleranten, še posebej pri samicah in pušča večjo dopustnost proporcev.

Značaj in temperament
V tej točki ni sprememb, nemška doga je opisana kot prijazen pes, ki je lahko nezaupljiv do tujcev, vendar mora biti trdnega značaja, lahko vodljiv družinski pes.

Glava
V tej točki ni sprememb. Pri nosnem grebenu novi standard poudari, da le ta ne sme nikoli biti konkaven (skledast nos), niti konveksen (ti. romanski nos), niti se ne sme "prevesiti" na polovici (orlovski nos).

Vrat
Pri vratu ni večjih sprememb. Novi standard posebej poudari elegantnost vratu in sicer vrat opiše kot dolg, usločen in eleganten, rahlo nagnjen naprej (labodji vrat) in ne sme nikoli izgledati kot "ovčji vrat" (nošen navpično). Prav tako sta nezaželena preveč ohlapna podgrlina in podbradek.

Trup
Pri trupu imamo naslednje novosti:
- hrbet 
Prejšnji standard je le opisal hrbet, sedaj veljavni pa posebej poudari, da se hrbet nikakor ne sme dvigovati proti zadnjemu delu.
- križec 
Enako velja za opis križca, kjer novi standard poudari, da  križec ne sme biti vodoravno postavljen  ali  strmo padajoč.
- prsni koš 
Opis prsnega koša ostaja enak, dodano je, da prsnica ne sme biti preveč izražena, ter da rebra ne smejo biti preveč sodčasta ali ploska.
- spodnja linija in trebuh
Trebuh je dobro pritegnjen in s spodnjo stranjo prsnega koša oblikuje lepo, nazaj potegnjeno linijo.
Novost je, da je premalo pritegnjena trebušna linija nezaželena, prav tako so nezaželeni premalo retrahirani seski.
Gibanje
Pri gibanju  novi standard poudari, da mora biti le to izdatno, z dobrim pokrivanjem tal,  ter da morata biti prednje in zadnje okončine v gibanju ne le paralelni, ampak tudi dobro koordinirani. Novost je ta, da gibanje nikoli ne sme biti stopicajoče (gibanje s kratkim izkorakom), niti pes nikoli ne sme hoditi v t. im. kamelji hoji. Kamelja hoja je hiba, stalna kamelja hoja pa huda hiba.
Kamelja hoja ni značilna hoja za pasmo, tako da novi standard že v opisu gibanja spregovori, da pes ne sme hoditi v kamelji hoji, kar poudari še enkrat v napakah, kjer kot hudo napako navaja konstantno kameljo hojo.

Barva
Pri barvi imamo pomembne spremembe.
- rumena
Novi standard že v opisu barve poudari, da barva nikoli ne sme biti sivo rumena (karbonirana barva), ne modro rumena, niti sajasto rumena.  Stari standard je to uvrstil pod napake, novi pa že v opisu opozori na vse barvne različice rumene, ki se oddaljijo od opisa svetlo do intenzivno zlatorumene osnovne barve. Največja novost pa je, da novi sandard pri rumenih in progastih nemških dogah sedaj ne dovoljuje beline na prsih in šapah.
- progasta
Enako kot za rumeno velja tudi za progasto, belina na prsih in šapah ni dovoljena. Standard v opisu barve pove, da morajo biti proge jasno začrtane in nikoli ne smejo izgledati kot da bi bile izprane. Stari standard je to uvrščal pod napake.
- harlekin
Pri harlekinih imamo zagotovo največjo novost, ki nam jo prinaša novi standard. To so t.im. sivi harlekini, ki so bili prej zaradi svoje barve obravnavani kot diskvalifikacijska napaka, sedaj pa so uvrščeni med harlekine. Standard pravi da niso zaželeni, niti ne smejo biti diskvalificirani. Gledano z genetskega stališča vzreja harlekinov ni mogoča brez t.i. merlov oziroma sivih. Obstaja modifikator, ki spremeni sivo podlago v belo. Torej sivega v harlekina. In v vsakem leglu harlekinov je nujno tudi določen odstotek sivih. Gre za pomembno spremembo, ki je odpravila vsaj deloma razliko med tema dvema obarvanostima. Zakaj samo deloma? Ker standard pravi, da so dovoljeni, vendar nezaželeni. Razstavljajo se skupaj s harlekini, vendar je zaželeni kožuh harlekin, torej z belo podlago, in ne siv s sivo podlago.
Na zasedanju Evropskega združenja klubov za nemške doge (EuDDC) leta 2011, v sklopu obravnavanja sprememb v standardu, ki so se pripravljale v okviru FCI, je prav ta tema sprožila veliko polemiko.Vsi sodniki ter člani komisije za zdravje pri EuDDC smo bili mnenja, da je sprejem sivih v barvno različico harlekina nujen. Še več, gledano z genetskega stališča ni razloga, da ne bi smeli biti popolnoma izenačeni s harlekini.
V skladu s temi spremembami je bil sodnikom v okviru zasedanja EUDDC dan napotek za sojenje sivih v razredu harlekinov. Sivi naj bi zaradi nezaželene obarvanosti ne dobili višje ocene kot prav dobro. V kolikor gre za anatomsko izredno lepega psa, bi le ta lahko dobil odlično, vendar nikoli ne kandidature za CAC oziroma CACIB.
- črna
Tu imamo novost , ki se tiče beline. Prejšnji standard je bil zelo splošen in je dovoljeval bele lise pri črnih, novi pa jih omeji na prsa in šape. V to kategorijo spadajo tudi mantli in plattni. Novost je tudi ta, da standard poudari, da barva nikoli ne sme imeti rumenkastih, rjavkastih oziroma modrih odtenkov.
- modra
Opis pri modri ostaja enak, dodano je, da modra barva nikoli ne sme imeti, oziroma se šteje za hibo, če ima rumenkaste ali črnikaste odtenke.

Velikost in teža
Tu imamo absolutno novost v standardu, to je zgornja meja, ki je prej pasma ni imela. Spodnja meja ostaja 72 cm v vihru za samice in 80 cm za samce. V novem standardu pa je določeno, da zgornja meja naj ne bi (uporabljen je pogojnik) presegala 84 cm za samice in 90 cm za samce.

HIBE
Tako sedanji kot tudi prejšnji standard opišeta hibe kot vsako odstopanje od zgoraj navedenih značinosti. Novost je ta, da se mora hiba vrednotiti glede na njeno stopnjo in na njen vpliv na zdravje in dobro počutje psa. Večji poudarek je torej na zdravju in dobrem počutju psa.
Nekatere hibe, ki jih je prejšnji standard opisal v postavki hibe, novi standard postavi že v sam opis pasme (npr. morfološka razlika med spoloma itd.)
V  tej postavki poudari naslednje:
glava: premalo izražen stop
gobec: Roll-lippe oziroma uvihana usten. Gre za popolno novost v standardu. Gre za usten, ki je uvihana in leži med spodnjimi in zgornjimi incisivi.
čeljusti-zobje: tako kot prejšnji standard tudi novi kot hibo navede vsako odstopanje od popolne zobne formule (izjema je P1 v spodnji čeljusti) in kot hibo poudari male zobe
oči: medtem, ko je prejšnji standard pod hibami zbral in opisal vse očesne hibe (razen entropij in ektropij, ki sta bila uvrščena pod težke hibe), novi standard pod hibe uvrsti le preveč izbočeno oko in preveč vdrto oko, drugim očesnim napakam pa pripiše večjo pomembnost s tem, da preveč odprto oko in preveč pordelo tretjo veko postavi med hude napake, entropij in ektropij pa celo med diskvalifikacijske.
Pri ramenih, komolcih, podlahti, zapestjih, dlani, zadnji nogi, skočnih sklepih ni sprememb v primerjavi s prejšnjim standardom.

HUDE HIBE
Stari standard je kot hude hibe določal plašen temperament, entropij oz. ektropij, kleščast ugriz ter ukrivljen rep (rep z deformiranimi repnimi vretenci).
Novi standard od teh štirih hib kot hudo napako obdrži le plašen temperament s pomanjkanjem samozavesti, medtem ko entropiju, ektropiju, repu z deformiranimi repnimi vretenci ter kleščastemu ugrizu da večjo pomembnost, ter jih uvrsti med diskvalifikacijske napake.

Če povzamemo, imamo v novem standardu naslednje hude hibe:
značaj: pomanjkanje samozavesti, plašnost, nervoznost
glava: zaobljena lobanja oz. t.im. glava kot jabolko in preveč izrazite ličnice
oči: ohlapne veke in preveč pordela tretja veka
hrbet: sedlast ali krapji hrbet
križec: strmo padajoč križec
rep: poškodovan rep, zadebeljena konica repa oziroma skrajšan rep
gibanje: stalna kamelja hoja.

Kot je videti iz opisa hudih hib, je novi standard dal večjo pomembnost določenim anatomskim značilnostim, ki so bile v prejšnjem standardu opisane zgolj kot napake.

DISKVALIFIKACIJSKE HIBE
Pri diskvalifikacijskih hibah tako kot stari standard določi:

  • temperament: ugriz iz strahu, nizek tolerančni prag
  • smrček: jeterna barva smrčka oziroma razcepljen smrček
  • višina: pod minimalno določeno višino

Pri čeljusti oziroma zobovju  in barvi imamo določene spremembe:

  • čeljust, zobovje: predgrizavost, podgrizavost, križni ugriz in pa kleščast ugriz (slednji je bil prej zgolj huda napaka) oziroma nepopolno zobovje (z izjemo P 1 v spodnji čeljusti)
  • barva:  novost je srebrna modra ali isabella osnovna barva pri modrih in progastih psih. Še vedno pa je diskvalifikacijska napaka bela lisa na čelu, bel ovratnik, bele šape ali nogavice, bela konica repa pri rumenih, progastih in modrih. Enako velja za vse napačno obarvane harlekine (z modrimi packami, s progami oziroma beli z rumenimi packami). Kot diskvalifikacijska hiba ostajajo tudi popolnoma beli psi (albini) in gluhi psi.

Novosti med diskvalifikacijskimi hibami pa so slednje:

  • rep z deformiranimi repnimi vretenci (deformed vertebrae) prej je bil uvrščen pod hude napake
  • agresivnost in izrazito plašni psi; poleg ugriza iz strahu in nizkega toleračnega pragu standard doda agresivnost in izrazito plašnost ter s tem povzame vse značajske nepravilnosti oziroma deviacije od sicer uravnoteženega temperamenta nemške doge, ki odstopajo tako zelo, da zahtevajo diskvalifikacijo psa.
  • oko: entropij in ektropij (prej pod hudimi hibami) in pa makroblepharon ter steklene oziroma različno obarvane oči pri enobarvnih kožuhih, razen pri harlekinih.
  • vsi psi, ki poudarjeno kažejo anatomske oziroma značajske nepravilnosti morajo biti diskvalificirani.

Novi standard, kakšne so novosti?
Novi standard prinaša veliko pomembnih novosti. Kot največjo lahko zagotovo označimo sprejetje merlov v standard. Čeprav so še vedno označeni kot nezaželena barva, gre za pomembno novost, ki odpira pot na razstave in vzrejo ti. merlom oziroma sivim nemškim dogam.
Potem imamo tu zgornjo višino, ki je absolutna novost v standardu. Standard pri spodnji višini določa kot diskvalifikacijsko hibo višino pod določenim minimumom, medtem ko pri zgornji višini uporablja zgolj pogojnik. Samci naj ne bi presegali več kot 90 cm v vihru in samice ne več kot 84 cm.
Novi standard daje večji poudarek na korektno in funkcionalno anatomijo psa. Prav tako da večjo pomembnost zdravju psa s tem, da opiše določene težke hibe kot diskvalifikacijske (kot na primer kleščni ugriz, entropij in ektropij, makroblepheron in roll lippe).
Popolnoma izloči prosotnost beline pri rumenih in progastih. Pri črnih omeji belino na prsi in šape.

Na prihodnjem zasedanju EUDDC, ki bo septembra na Portugalskem, bomo imeli priložnost razprave o določenih točkah v standardu, ki so še nejasne (kot je npr. prisotnost beline pri črnih).

Ksenija Oseli, mednarodna sodnica
Januar 2013

vir SloDDC



Vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene. Vsako kopiranje je prepovedano.

 

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.