Končno dobrodošli, sivi harlekini
... za Pupo in vse druge "sivčke"Kongres FCI, novembra 2012 v Budimpešti, je bil za nemške doge posebnega pomena, saj je bil na njem sprejet nov FCI Standard št. 235 za pasmo nemška doga. Ena od pomembnejših sprememb v prenovljenem standardu je bila uvrstitev sivih harlekinov (merlov) med priznane barve, točneje med harlekine. S tem merle obarvanost ne pomeni več neprave, izločitvene barve in sivim harlekinom so se odprla vrata na razstavne podije in v vzrejo.
Pa se je to zgodilo?
V večini držav da, nekje takoj, nekje malo pozneje. Ne pa v Sloveniji. Brezbrižen odnos prejšnjih vzrejnih komisij je sive harlekine puščal tam, kjer so bili. Na obrobju, med drugorazrednimi, med nezaželenimi (slednje seveda ne velja za številne vzorne skrbnike teh "nebodigatreba").
EuDDC vzrejni pregled za nemške doge (Körung)
Celje, 30. september 2016Lepo urejeno vadbišče KD Celje je bilo na sončen dan zadnjega dne v septembru prizorišče EuDDC vzrejnega pregleda (Körunga). EuDDC je Evropsko združenje nacionalnih klubov za nemške doge.
To ni bil prvi Körung v organizaciji Slovenskega kluba za nemške doge (prvi je bil 23. 8. 2013 v Slovenski Bistrici), je pa poseben po tem, da tokrat nismo potrebovali gostujočih sodnikov, temveč ga je klub izpeljal s svojima sodnikoma. Dvema slovenskima sodnikoma za nemške doge je bila v letu 2016 ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opravljenem usposabljanju podeljena potrebna EuDDC akreditacija.
Parjenje nemških dog harlekin x harlekin je v Sloveniji z zakonom prepovedano
24. maja 2013 je Kinološka zveza Slovenije prejela dopis Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Strokovno mnenje Veterinarske fakultete o križanju nemških dog harlekin barve. V dokumentih jasno piše, da "je paritev osebkov nemških dog barvnega vzorca harlekin praksa, ki je v nasprotju z določili Zakona o zaščiti živali in jo je mogoče razumeti kot enega od prepovedanih dejanj, navedenega v sedemnajsti alineji prvega odstavka 15. člena omenjenega zakona".
Kinološka zveza Slovenije in Klub za velike pasme in molose, kamor vzreja nemških dog uradno še spada, javnosti, vzrediteljev, lastnikov in bodočih kupcev nemških dog ni obvestila o tem, da je parjenje nemških dog harlekin med seboj prepovedano. Vseeno je, ali takemu mnenju nasprotujemo ali se z njim strinjamo, neizpodbitno dejstvo je, da se že od decembra 1999 v Sloveniji ne bi smelo pariti nemških dog harlekin med seboj, ker je to z zakonom prepovedano. Pa se je vseeno to počelo, po neuradnih podatkih kar 18-krat. Za vsa ta legla so bili izdani uradni dokumenti Kinološke zveze Slovenije, vsi mladiči so dobili rodovnike, nekateri psi iz teh, prepovedanih paritvenih kombinacij, imajo vzrejna dovoljenja in se z njimi vzreja naprej ...
Kratka kronologija dogajanja od novembra 2012 do oktobra 2013:
datum | dogajanje | podrobnosti / povezava |
november 2012 | Glasilo Kinolog, objavljen članek S. Pörš, Iz vzreje ... Real Blue - 100% "Valvasorka". | članek (.pdf) |
26. 11. 2012 | I. Rac poslal dopis predsedniku KZS, mag. Kavčiču, z opozorilom na nepravilnosti pri vzreji nemških dog. | |
11. 12. 2012 | Odprta tema na mojpesForumu: Stranpoti pri vzreji nemških dog. | mojpesForum |
december. 2012 in januar 2013 | Objava člankov na internetu: I. Rac: Odgovorna vzreja pri nemških dogah I. Rac: Zakaj je paritev harlekin x harlekin prepovedano ravnanje? J. Pahovnik: Zakaj gori pri nemških dogah rdeča luč? I. Rac: Nesnaga v genetskem "nahrbtniku" | Odgovorna vzreja ... Zakaj je paritev ... Zakaj gori ... Nesnaga v ... |
januar 2013 | Glasilo Kinolog, objavljen članek I. Rac: Odgovorna vzreja pri nemških dogah, z uvodnim komentarjem Uredništva glasila Kinolog. Uredništvo glasila Kinolog je zavrnilo objavo člankov I. Rac: Zakaj je paritev harlekin x harlekin prepovedano ravnanje? in Nesnaga v genetskem "nahrbtniku". | |
februar 2013 | Glasilo Kinolog, objavljen članek Uredništva v sodelovanju z mednarodno sodnico Andrejo čučnik: Iz vzreje - Kam vodi vzreja nemških dog? | članek (.pdf) |
24. 5. 2013: | KZS je po elektronski pošti prejela dopis UVHVVR in Strokovno mnenje Veterinarske fakultete o križanju nemških dog harlekin barve. | mnenje VF (.pdf) dopis UVHVVR (.pdf) |
5. 6. 2013: | I. Rac je poslal mail sporočilo mag. Kavčiču z zahtevami po rešitvah. | email sporočilo (.pdf) |
20. 6. 2013: | Sestanek komisije za strokovna vprašanja (Höefferle, M. Kavčič, Ž. Fon-Zidar), prisotni še Š. Šinko, I. Rac, K. Dermol in mag. Kavčič. Sprejet sklep, da problematiko obravnava Delni zbor sodnikov za velike pasme in molose ter da se pridobi pravno mnenje o dopisu UVHVVR. | |
15. 9. 2013: | Zasedanje delnega zbora sodnikov za velike pasme in molose s sklepom, da se za nemške doge izvoli Državna vzrejna komisija (DVK). | |
oktober 2013: | Poziv Nadzornega odbora KZS (NO) po predaji dokumentacije o zadevi "nemške doge". Odgovor mag. Kavčiča na očitke NO KZS v zvezi z nemškimi dogami in zahteva NO KZS po komentarju. Komentar na odgovor mag. Kavčiča na očitke NO KZS v zvezi z nemškimi dogami - I. Rac: Odprto pismo predsedniku KZS. | odgovor mag. Kavčiča (.pdf) odprto pismo predsedniku ... (.pdf) |
Nesnaga v genetskem "nahrbtniku"
V svetu psov določena "pravila" odpovedo. Npr. črno x črno ni nujno črno, je lahko rumeno. Ali škarjast ugriz x škarjast ugriz ni nujno škarjast ugriz, je lahko predgrizavost. Trčimo v dedovanje, ki ima svoja, pri nekaterih lastnostih dokaj dobro raziskana in ekzaktna pravila.
Nemške doge so zaradi 5 priznanih barv in takorekoč 3 "podpasem" znotraj pasme (pasemskih različic) vzorčni primer omenjene odpovedi. Vsaj kar se barv tiče, zato prav pri proučevanju barv dobimo najbolj nazoren vpogled v razsežnosti potencialne genetske polucije.
Pri barvah se vse suče okoli pigmenta - vrste pigmenta, njegove količine in njegove razporeditve. In pigment je nekaj, kar človeško oko zaznava, tudi v odtenkih. Zato nam dobro poznavanje genetike barv zgolj z opazovanjem in analiziranjem videnega omogoča dokaj verjetno sklepanje na genotip določene živali, sklepamo lahko "za naprej", torej predvidevamo, kaj se lahko pripeti ob nadaljni reprodukciji take živali, pa tudi sklepamo "za nazaj", torej predvidevamo, kaj se je dogajalo oziroma kako je do določenega genotipa prišlo. Osnovna barva kožuha, njeni odtenki, barva oči, smrčka, sluznic, krempljev, velikost, oblika, barva, čistost in razporeditev beline in lis, ... pa še kaj, razkrijejo veliko. Analiza sorodnikov sliko še nadalje zbistruje, bolj široko je analiza zastavljena, bolj jasna je slika. Velikokrat se lahko zgolj s tem orodjem odkrije "izvornega onesnaževalca" ali celo utemeljeno posumi v verodostojnost rodovnika (tudi v zelo zapletenih primerih). Vsekakor pa je genetska analiza (DNA analiza) tista, ki daje odgovore na vsa vprašanja in razjasnjuje vse dileme.
Problem barvne genetske "onesnaženosti" se pri nemških dogah najmočneje in v vsej svoji razsežnosti izpostavi pri harlekinski vzreji. Tako pri dovoljeni (harlekin x črna iz harlekin) kot pri nedovoljeni (harlekin x harlekin).
Ekstremni primer je hipotetična paritev dveh genetsko onesnaženih harlekinov, se pravi harlekinov, ki sta prenašalca alelov za modro in/ali rumeno barvo. Hipotetična zato, ker je v paritev harlekin x harlekin v konfliktu vsaj z živalovarstveno zakonodajo in v Sloveniji naj na njo že dobro desetletje ne bi naleteli. Morebitne "umetnike" pa pri taki paritvi (dveh genetsko onesnaženih harlekinov) narava lahko "nagradi" z izjemno pestrostjo barvnih podob. In poskrbi tudi, da vrelec teh "izjemnih barvnih stvaritev" ne presahne, v kolikor vsi deležniki, vključeni v tako početje, ne bi doumeli svarila.
foto arhiv SloDDC
Vzreja ni hec ...
... ali zakaj gori pri nemških dogah rdeča luč?
... ali zakaj gori pri nemških dogah rdeča luč?
Vzreja ni hec, temveč odgovorno početje. Odgovorno najprej do psice in mladičev, ki jim s svojo odločitvijo odpremo vrata v svet, potem tudi do kupcev. V zvezi z vzrejo so postavljena osnovna formalna pravila in tista, ki jim pravimo 'zdrava pamet'. Pri nekaterih pasmah jih v skrbi za dobrobit pasjih potomcev kreatorji zaostrujejo še dodatno. Ena od pasem, pri kateri je zaostritev pravil več kot nujna, so tudi nemške doge. O pravilih, ki naj bi veljala tudi pri nas, je Rac pisal v članku Odgovorna vzreja pri nemških dogah, o razlogih za njihovo ostrino pa v članku Zakaj je paritev harlekin x harlekin prepovedano ravnanje. V obeh je izpostavil oboje - vzreditelje, ki jih iskanje eksteriernih idealov ne sme pripeljati čez rob, ter kinološko stroko, ki je dolžna vse poskuse iskanja bližnjic preprečiti.
Marsikdo, ki problematike pobliže ne pozna, se verjetno sprašuje, čemu kar naenkrat toliko vika in krika. Od daleč je videti kot podlaga za vpitje le en zapis, objavljen v uradnem glasilu KZS in s tem tudi le eno leglo. Od blizu je žal zgodba veliko širša, naravnost grozljiva. Ne samo zato, ker ne gre le za eno leglo, temveč tudi zato, oz. zato še veliko bolj, ker je tako postopanje očitno vpeljano kot del sistema in stalna praksa, ki je ni naša kinološka stroka v nobenem trenutku in na noben način omejevala ali kakorkoli regulirala.
Foto arhiv mojpes.net, slika je simbolična, posneta 2005