Avtorica in foto: Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Objava na mojpes.netu: 28.10.2008
Vsi materiali so avtorsko zaščiteni, vsakršno
kopiranje je prepovedano.
Najboljši čas parjenja
Splošni odgovor na redna vprašanja "novih" vzrediteljev
"začetnikov", NAJBOLJŠI ČAS PARJENJA! NAJPRIMERNEJŠI
ČAS PARJENJA!
Pogosto nastopajoči problem, predvsem pri vzrediteljih začetnikih,
je določitev optimalnega trenutka (časa) parjenja)! Če je čas
parjenja izbran ob nepravem času, se lahko dogodijo plodnostni
problemi, kot tudi vedenjske motnje pri eventuelnih nadaljnih
poskusih.
Zato je zelo važno ugotoviti točen čas parjenja. Znanost je
razvila že različne metode, ki bi bile pri tem koristne. Te metode
uporabljajo veterinarji.
Divji psi poznajo čas parjenja v začetku leta, poležejo dvoje
mladičev spomladi. Tako kot psi, so tudi psice navezane na ta
čas parjenja. Če želimo križati volkove in pse ali šakale in pse,
morate vzeti divjo psičko, če se goni, jo pariti s plemenjakom,
ker so naši psi vedno sposobni se pariti. Domače psice so večinoma
dvakrat na leto vroče. To je posledica udomačitve. Če bi bili
v prosti naravi tudi drugi časi parjenja, bi bili ti mladički
rojeni jeseni. Z ozirom na vreme in pridobivanje hrane, bi mladiči
verjetno dolgo ne preživeli.
Ponovno si na kratko prikličimo ciklusne faze psic v spomin:
ANOESTRUS: stanje mirovanja, v katerem spolni hormoni niso aktivni
(traja približno tri mesece). Oestrus: čas v katerem se dogaja
ovulacija. Psica se pusti pariti (traja približno 7 - 10 dni).
Met-Oestrus: koncentracija progesterona v krvi ostane zvišana,
toda psica več ne dopusti paritve. Otečenost vulve se manjša (polna
trajnost Met-oestrusa znaša cca dva meseca). Prva gonitev se zgodi
v starosti med 6 in 9 mesecev, čeprav pri naših in tibetanskih
pasmah tudi 12 mesecev niso izjema. Interval med dvema gonitvama
varira med 5 do 8 mesecev, pri tem pa tudi 9 do 10 mesecev niso
nobene posebne izjeme.
V preteklosti je bilo napačno domnevano, da imata svetloba (luč)
in temperatura vpliv na pričetek (nastanek) gonitve. Danes je
dokazano, da ima prisotnost drugih psic v tropu vpliv na gonitveni
ciklus. Vodeča psica, Alpha-psica, bo uravnavala ritem, če ostane
ona vroča, ker ji podrejene psice v kratkem času sledijo. Iz tega
se mora sklepati, da je hormonsko ravnovesje pod vplivom tega
načina socialnega obnašanja. Ta fenomen se opazi tudi pri ženskah,
ki živijo tesno skupaj. Ena od njih, verjetno "vodilna"
žena, določa ritem menstruacije. Sklepa se, da so gotove dišave,
ki jih nevedoma sprejemamo, vzrok za to, da se ritmi izenačijo.
Da zadevo še enkrat razčistimo: izguba krvi med žensko menstruacijo
se zgodi, ker maternica ni sprejela oplojene jajčne celice in
zato ponovno odda nabrano sluzno gmoto. Krvavitev je torej neke
vrste očiščevalna akcija. Nasprotno temu pa je izguba krvi med
gonitvijo psice neke vrste priprava za sprejem oplojenih jajčnih
celic, pri čemer maternična sluzna gmota tako močno naraste in
prekrvavi, da se manjša krvno ožilje uniči in psice izločajo krvav
izcedek. Med Anoestrus-om se najdejo v krvi le manjše koncentracije
spolnih hormonov.
V zadnjih dnevih Anoestrus-a se dviga delež ostrogena. Okrog
38 do 44 ur pred ovulacijo se dvigne delež progesterona. Ugotovljeno
hormonsko ogledalo v krvi psic je lahko močno različno.
Med naraščanjem ostrogenega deleža v Pro-Aoestros-u poroženijo
celice v vagini psice. Med Oestrus-om te poroženele celice prekrijejo
stene vagine; to stanje se uporablja pri jemanju brisa vagine,
zaradi ugotavljanja trenutka parjenja.
Drugi način ugotavljanja točnega termina parjenja je t.i. skopija
vagine, pri čemer odloča barva in konsistenca vaginalne sluzne
gmote. Pri tem je važno, čimprej kot je mogoče, med Pro-Oestrus-om
začeti in pregled redno ponavljati.
Tretja metoda je določanje količine progesterona v krvi psice.
Te tri metode se primerjajo, pri čemer je tudi funkcionalnost
in šansa brejosti psice ocenjevana. Končna presoja je, da vaginalni
bris ni zelo zanesljiv. Redno se dogaja, da izsledek brisa in
dejansko stanje ciklusa ne soglašata. Samo 30 % psic postane brejih.
Določitev deleža progesterona v krvi, trikrat tedensko na začetku
vročine, je neka optimalna metoda za določanje ovulacijskega časa,
kar ima za posledico pri več kot 90 % slučajih brejost po prvem
parjenju.
Vaginaskopija je ena od zanesljivih alternativ. Je to hitra
in enostavna metoda, ki ne potrebuje nobenega specializiranega
laboratorija. Zaprešnost pravilnih kvot preiskav leži pri cca
90 %.
Toliko z znanstvene strani. V praksi pa se vedno ponovno ugotavlja,
da tako psice kot psi točno naznačijo, kdaj je optimalni čas parjenja.
Samo v nekaj izjemnih slučajih se psica ne bo pustila pariti,
če njen delež progesterona ni zadovoljivo narastel in se še ni
zgodila ovulacija. Pes, predvsem izkušen glede parjenja, se ne
bo pripravil k parjenju, če psica ni pripravljena. Kakšen "iskalni
pes" iz sosedstva bi lahko nakazal, če lahko nastopi potovanje
k plemenskemu samcu. Dober rejec ve vse o spolnem ciklusu svojih
psic.
Glavni problem pri večini začetniških rejcev je nepotrpežljivost.
Zaradi strahu, priti prepozno k bodočemu očetu, privedejo psico
prezgodaj k plemenjaku (samcu). Ciklus psice se nahaja šele v
fazi Pro-Aoestrus-a in bo psa (samca), v trenutku, ko jo bo zaskočil
(v kolikor to že hoče), ogrizla s sebe. Kakšen nesiguren plemenjak
bo vsled tega še bolj nesiguren. Zaradi tega se lahko zgodi, da
bo izgubljen za vzrejo. V splošnem se lahko reče, da je psica
med enajstim in trinajstim dnevom gonitve (sposobna parjenja)
lahko pari. To soglaša s predhodno omenjenimi preiskavami, pri
čemer je ugotovljeno, da je parjenje povprečno 12,3 dni po začetku
gonitve bilo izvršeno. Seveda to ne velja za vse psice. Tudi prej,
9. dne kot tudi pozneje, 14. dne se lahko paritev izvrši. Pričetek
gonitve pa se lahko ugotovi ob natančnem opazovanju psice. Vsled
tega je potrebnost krvne preiskave ali vaginaskopije reducirana
na minimum.
V sodelovanju z gospo Yvonne Geilen-Schmeitz, po referatu g.
J.J. Van Liere, z delovno skupino "Veterinarska kinologija",
Utrecht, pripravila in prevedla
Ibolya Godina
Vzrediteljica CHI
Mednarodna kinološka sodnica
Koper, 27. januarja 1999