piškotki | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | popusti za člane | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme galerija koledar pomagajmo forum pasji faq trgovina
Prijava
Uporabnik:
Geslo:
 
Kdo je tukaj?
Člani: 0 | Gosti: 29
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2017 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Zavetišča za živali : Število sprejetih živali v slovenska zavetišča v letih od 2011 do 2014
Dodal/a jana 27.8.2015 17:26:46 (2978 prebrano)

Število sprejetih živali v slovenska zavetišča v letih od 2011 do 2014

Že nekaj let pišem o tem, da so ključ za rešitev problematike zapuščenih živali v prvi vrsti občine. Javnost je z novinarji, živalovarstveniki, politiki in drugimi veliko preveč osredotočena na obveznosti zavetišč in reševanje posameznih pasjih ali mačjih primerkov. Kar naprej sprašujemo zavetišča o tem in onem, o številu evtanazij, o cenah storitev, številu živali, ukvarjamo se z njihovimi organizacijskimi oblikami, kdo za koga izvaja javno službo in podobno. V resnici so zavetišča le izvajalci naročenih storitev, uradniki na občini pa tisti, ki te storitve naročajo in plačujejo, zato morajo vedeti in znati povedati, za kaj porabljajo denar občanov, katere 'občinske' živali so bile oskrbljene za ta denar in kako kvalitetno. So edini, ki imajo škarje in platno in čas je, da začnejo vendarle celoviteje krojiti občinsko živalovarstveno porabo.

Vendar je do tja, ko se bo dalo vse podatke o živalih, oskrbljenih na račun občin, dobiti kar pri občinskih uradnikih, še zelo daleč. Zaenkrat je na voljo pridobivanje podatkov po polžje, pritožbeni postopki pa so prava časovna in davkoplačevalska jama brez dna, saj za vsak podatek cela vrsta uradnikov v inšpekcijskih uradih vodi postopke, za kar porabijo ogromno svojega delovnega časa, s tem pa tudi našega – davkoplačevalskega denarja.

Državnih ali občinskih strategij, načrtov in projektov o zmanjšanju števila zapuščenih živali ni najti. Ni podatkov, na podlagi katerih bi se dalo bolj natančno ugotoviti, kako je skozi leta vplivala obvezna uvedba čipiranja na število zapuščenih psov, zato je interpretacija informacij, ki jih je mogoče vendarle dobiti v zavetiščih, prepuščena vsakemu bralcu posebej. Pravzaprav je prepuščeno vsakemu občanu posebej, ali verjame v podatke, ki jih o številu oskrbljenih živali podajo zavetišča in občine. Do konkretnih številk je namreč težko priti, do podatkov in dokumentov o posameznih živalih pa pogosto nemogoče.


Tuško, foto Zavetišče Horjul, 2014

Ker me osebno zavetiški podatki zanimajo, predvsem pa želim vedeti, ali se letno premikamo naprej, stopicljamo na mestu ali gremo celo nazaj, sem se januarja 2015 uradno obrnila na vsa slovenska zavetišča za živali, ki nudijo občinam storitve oskrbe zapuščenih živali in jih prosila za število vseh sprejetih in število lastnikom vrnjenih psov in mačk v letih 2011-2014. Kako je potekalo pridobivanje podatkov, sem napisala v prispevku Pridobivanje IJZ o zavetiščih je pravi žur.

Zbrala sem podatke za slovenska zavetišča za živali, razen za zavetišče Turk, kjer manjkajo vsi podatki, saj je zavetišče popolnoma neodzivno, za zavetišče Zonzani manjkajo podatki za leta 2011-2013 in za zavetišče Vitovlje manjkajo podatki za leto 2011. Pri ostalih zavetiščih ni v tabeli nekaterih podatkov zato, ker zavetišča še niso delovala, v primeru Zavetišča Maribor pa je februarja 2012 prišlo do zamenjave upravljavca, zato podatkov za leto 2011 pri sedanjem upravljavcu zavetišča ni mogoče pričakovati.

Psi


Tabela 1:
- 'sprejeti' = vsi v zavetišče sprejeti psi
- 'vrnjeni' = izgubljeni psi, ki so jih vrnili lastnikom
- % = odstotek vrnjenih psov od vseh sprejetih psov


V zgornji tabeli so med sprejetimi psi zajeti tudi s strani lastnikov v zavetišče oddani psi in psi, odvzeti lastnikom z odločbo veterinarske inšpekcije.

V trinajstih od štirinajstih slovenskih zavetiščih za živali (za Zavetišče Turk trenutno ni bilo mogoče pridobiti podatkov) je bilo v letu 2014 sprejetih 2.244 psov, od tega jih je bilo lastnikom vrnjenih 974 ali 43,4%.

Ne vem, kako je z vami, vsekakor meni ob številkah v Obalnem zavetišču, Sevnici in v Brežicah svetijo vsi alarmi. Kako je mogoče, da je bilo na področju občin, ki so sodelovale s temi tremi zavetišči, tako veliko število sprejetih in tako malo lastnikom vrnjenih psov? V občinah na Obali so se to očitno že vprašali, vmes pa postavili bivšega upravljavca zavetišča tja, kamor sodi – v slovensko zavetiško zgodovino.

V Primorskih novicah so 10. avgusta 2015 v članku z naslovom 25 psov in 68 muc v petih tednih objavili: “V petih tednih, odkar je upravljanje zavetišča za živali pri Dvorih nad Sv. Antonom prevzela koprska Komunala, so tam sprejeli 25 psov. Od tega so jih 17 vrnili lastnikom, dva pa oddali v posvojitev. Še več pa imajo mačk; trenutno jih na nove lastnike čaka 51, med njimi večina mladičkov.” in “V zavetišču je trenutno pet odraslih psov in šest mladičev. 17 lastniških psov, ki so jih pripeljali, ker so se izgubili, se je hitro vrnilo domov.”

Iz navedenega članka je razumeti, da so v zavetišče poleg lastnikom vrnjenih psov sprejeli le še: enega zavrženega neoznačenega psa, enega psa, ki so ga v zavetišče oddali lastniki, enega psa in psico s petimi mladiči pa so lastnikom odvzeli po odločbi veterinarske inšpekcije, torej vsega skupaj 8 psov, pa še od teh je samo eden najden neoznačen oz. naj bi najditelj izjavil, da je videl, kako ga je nekdo vrgel iz avtomobila s tujo registrsko številko.

Upam, da se bodo za številke in takšne podatke začeli zanimati tudi v ostalih občinah po Sloveniji. Namreč, povsod se dogajajo čudne najdbe, le tistih, ki bi raziskovali, od kod prihajajo živali v točno določene občine in na področja točno določenih zavetišč, je premalo.

Mačke

Moj namen zbiranja podatkov o številu sprejetih in vrnjenih živali je sicer bil pogledati, kaj je prinesla uvedba obveznega čipiranja psov v primerjavi z mačkami, kjer čipiranje ni obvezno. Žal o kakšnem napredku pri reševanja problema zapuščanja mačk težko govorimo. V resnici je mačk v zavetiščih iz leta v leto več. Nekateri občinarji in živalovarstveniki sicer naivno menijo, da je dovolj le sterilizacija in kastracija mačk ter vračanje na lokacije najdbe, vendar je več kot jasno, da to ni in tudi v prihodnje ne bo dovolj.


Tabela 2:
- 'vrnjene' = izgubljene mačke, ki so jih vrnili lastnikom
- * Mačji dol je zavetišče samo za mačke


Več podatkov o živalih v zavetišču je mogoče dobiti le v Zavetišču Ljubljana, saj jih redno objavljajo v svojih letnih poročilih.


Tabela 3: Zavetišče Ljubljana - psi

Vodstvo Zavetišča Ljubljana v Letnem poročilu za leto 2013 navaja: "Tudi lastništvo se ureja, odgovornost lastnikov raste, kar potrjuje število prijav pogrešanih, predvsem pa rekordni delež lastniku vrnjenih psov." in "V letu 2013 smo dosegli rekordni delež lastnikom vrnjenih živali in sicer 65% sprejetih psov. Če bi upoštevali še neposredno vrnjene, bi bil delež še precej višji. Razlog gre iskati v večji odgovornosti družbe. Verjetno je k temu pripomogla tudi strožja zakonodaja."

Zavetišče Horjul gre v svojem Poročilu za leto 2014 še dlje in komentira podatke po nekaterih občinah: "Delež označenih (čipiranih) in posledično skrbniku vrnjenih psov ostaja skozi leta približno enak, oziroma se zelo počasi dviguje. V letu 2012 je znašal 34%, v letu 2013 35%, letos pa znaša delež 37%. Problem neoznačenosti psov je tudi v letu 2014 najbolj izrazit v občini Ilirska Bistrica, nizek delež vrnjenih psov pa ostaja tudi v občini Kamnik." in "Visok odstotek vrnjenih psov smo zopet ugotovili v občini Trzin (vsi psi v zadnjih dveh letih so bili vrnjeni skrbnikom), v občinah Vrhnika, Škofja Loka, Domžale in Medvode pa se delež giblje med 50 in 65% . Iz zgornje statistike lahko v grobem povzamemo, da je problem neoznačenosti psov prisoten v večji meri v ruralnih predelih, medtem ko je v mestih delež označenih psov precej višji."


Moli, foto Zavetišče Horjul, 2014


Tabela 4: Zavetišče Ljubljana - mačke

Glede mačk lahko v Letnem poročilu o delu zavetišča za zapuščene živali Ljubljana za leto 2014 preberemo: "V letu 2014 smo sprejeli 500 mačk manj kot v letu 2013 predvsem na račun prostoživečih mačk. Manj prostoživečih mačk je rezultat uspešnega projekta prostoživečih mačk, saj smo v prejšnjih letih uspeli oskrbeti vse večje lokacije. Ulov je oteževalo tudi slabše vreme in lovljenje v režiji zavetišča, ki je omejeno na razpoložljiv kader. Kljub vsemu je ostalo ne-oskrbljenih le nekaj manjših lokacij, ki bodo oskrbljene pred sezono novih mladičev v naslednjem letu. S projektom je potrebno nadaljevat, saj se še vedno pojavljajo nove lokacije in tudi nove mačke na že oskrbljenih lokacijah. V primeru opustitve programa lahko kmalu pričakujemo podobno situacijo, kot je bila pred pričetkom projekta. To bi ponovno pomenilo veliko več zapuščenih mačk."

Problem pri obdelavi informacij, ki jih je trenutno mogoče dobiti, ni le v tem, da so posamezna zavetišča slabo odzivna in da predstavlja nekaterim med njimi beleženje podatkov odvečno neplačano dodatno delo, temveč tudi v tem, da številke niso posebej ločene na živali, za katere plačamo oskrbo občani iz občinskih proračunov in na živali, za katere oskrbo plačajo sami lastniki. Število vseh sprejetih živali v zavetišče je vsekakor pomemben podatek, vendar ne pove veliko, če nimamo zraven še kakšnega drugega, recimo števila najdenih označenih psov, števila psov, ki so jih v zavetišče oddali lastniki, števila z odločbo veterinarske inšpekcije odvzetih psov in podobno.

V zavetišče oddane in lastnikom vrnjene živali niso skrb občin, zato tudi njihov strošek ne smejo biti, je pa pogosto njihovo število težko ločiti med podatki, ki jih je mogoče dobiti v zavetišču. Poleg tega pa je med številkami še posebna kategorija, v katero spadajo s strani inšpekcijskih služb lastnikom odvzete živali, za katere plačnika stroškov od primera do primera v inšpekcijskem postopku določijo državni uradniki. Vsekakor bi občine morale imeti poleg vseh vsebinskih vedno pri roki tudi statistične podatke, ki se nanašajo na živali, za katere so krile stroške. Tako bi lahko učinkovito načrtovale dovoljšnja sredstva in korake za manjšanje občinske problematike z zapuščenimi živalmi.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3) v 28. členu sicer določa, da imetniki zavetišč najmanj dvakrat letno poročajo o opravljenih nalogah lokalnim skupnostim, za katere izvajajo javno službo in enkrat letno Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ni pa nikjer natančno navedeno, kakšne podatke so zavetišča v poročilih dolžna posredovati.

Vir podatkov so Poročila o delu Zavetišča Ljubljana za leta 2003-2014 in informacije, pridobljene v posameznih zavetiščih na podlagi zahtevkov po ZDIJZ za leto 2014.
UVHVVR, Seznam zavetišč za zapuščene živali, posodobljen 18. 2. 2015.

Jana Pahovnik
27. avgust 2015

Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
Zavetišče za živali Horjul
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Žverca, društvo za pomoč živalim
Poživ - Drustvo za pomoč živalim Velenje
Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
domov | o psih | koledar | galerija | pasme + oglasi | pomagajmo psom | forum | pasji faq | trgovina | informacije - pomoč | splošni pogoji

2000-2017 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.