piškotki | informacije - pomoč | cenik za uporabnike | popusti za člane | naročilnice | cenik za oglaševalce | splošni pogoji
Domov
Domov
o psih pasme galerija koledar pomagajmo forum pasji faq trgovina
Prijava
Uporabnik:
Geslo:
 
Kdo je tukaj?
Člani: 0 | Gosti: 25
več...
 

ISSN 1581-3258
2000-2017 © Jana

mojpes.net na Facebooku


Zavetišča za živali : Res ni nič hujšega od smrti?
Dodal/a jana 6.2.2017 13:19:30 (1924 prebrano)

Res ni nič hujšega od smrti?
Avtorica: Alja Willenpart

Zapuščenih živali je malo morje, zavetišča in društva, ki se ukvarjajo z njihovo zaščito, pa rastejo kot gobe po dežju. Dandanes je prav vsak izmed nas zaščitnik živali. Nekateri pomagajo na terenu, drugi s finančno podporo, tretji pomagajo z deljenjem oglasov preko Facebooka in drugih socialnih omrežij. Omembe vredna pa je tudi skupina tistih, ki so v varnem zavetju pisarniškega stola pred računalniškim ekranom polni znanj in predlogov, kako bi morali tisti s terena pomagati vsaki živali. V vsakem vremenu. Za vsako ceno.


Foto: Alja Willenpart

Pot od normalnega človeka do norega živaloljubca, ki v povprečju spi 3 ure na noč, med malico v službi piše diplomo in v prostem času rešuje svet, se pogosto začne na internetu. Najprej prebereš vse, kar se prebrati da, zraven zagreto spremljaš oddajo o živalski policiji na Animal Planetu in čez kak teden ali dva si že poln znanja in izkušenj, saj si vendar vse videl in vse prebral. V tujini je tako lepo, tam vsako žival, ki trpi, reši živalska policija in ji poišče nov, ljubeč in topel dom. Tak s kavčem. Zlobni lastniki plačajo kazen in grejo v zapor do nadaljnjega, svet rešen, vsi srečni. "Grem pa še jaz rešit svet," si rečeš in kolikor si dolg in širok telebneš na realna tla. Kaj hitro ugotoviš, da nimajo vse zgodbe srečnega konca, da niso vsi lopovi kaznovani in da ima dan samo 24 ur. Hitro se zaveš, da se vsem pomagati ne da, in prej ko sprejmeš to dejstvo, prej lahko resnično začneš pomagati. Do takrat pa se bodisi na terenu utapljaš v posameznih primerih ali pa se pridružiš skupini tistih strokovnjakov, ki svet zagnano rešujejo iz varnega zavetja domačega kavča.

V resnici ti že zdrava pamet (če pa tej ne verjameš, pa nekaj minut brskanja po internetu) pove, da v tujini ni tako lepo, kot to prikaže Animal Planet. Tudi tujina nima le t.i. "no-kill" zavetišč, kjer se živali ne evtanazira - obstajajo tudi taka, kjer je evtanazija še kako del vsakdana. In če bereš še malo dlje, ugotoviš, da zavetišče dobi naziv "no-kill" v primeru, da evtanazira manj kot 10% sprejetih živali. Ja, tudi tako opevana "no-kill" zavetišča včasih pomagajo živalim dostojno zapustiti svet. Tudi živali v teh zavetiščih včasih neozdravljivo zbolijo. Včasih sprejmejo tudi take, ki se še komaj držijo pri življenju in ki jim lahko pomagamo le še z evtanazijo. Vseh se rešiti ne da.

Spet druga zavetišča ohranjajo svoj "no-kill" status za vsako ceno. V resnici ne razumem, zakaj. Ne razumem, zakaj bi bil kdorkoli pripravljen gledati žival, ki leta in leta životari v boksu, ker je nihče ne posvoji, osebje zanjo nima časa, prostovoljcev pa ni. Ne razumem, kako lahko kdorkoli čaka, da neozdravljivo bolna žival umre naravne smrti in se pri tem muči dneve, tedne ali celo mesece. Morda zaradi statusa? Morda zato, da ne bi bili deležni javnega linča, ker živali niso rešili? Pa evtanazija res nikoli ne more biti rešitev?


V nekaterih primerih bolezni ni težko pozdraviti, v drugih pa živali lahko le še rešimo muk.
Foto: Petra Mohar, posneto v Zavetišču Horjul


Še ena stvar je, ki je morda ne razumemo: zavetišča v tujini delujejo nekoliko drugače, kot pri nas. V Veliki Britaniji na primer poznajo t.i. "pounds", ki sprejmejo zapuščene pse (samo pse; za ostale zapuščene domače živali država ne poskrbi). Tam pes ostane 7 dni. Če v tem času ne najde starega ali novega lastnika, se psa osmi dan evtanazira. Potem so tu še privatna zavetišča, ki so po navadi "no-kill" in se financirajo predvsem iz donacij. Ta za razliko od občinskih "poundov" lahko izbirajo, katere živali bodo sprejela. Niso dolžna sprejeti vseh živali, ki jih najdejo oziroma vseh, ki jih ljudje želijo pustiti pri njih.

Pri nas je situacija nekoliko drugačna. Večina zavetišč namreč nima možnosti izbire, katere živali bodo sprejela. Naša zakonodaja predvideva nameščanje vseh zapuščenih domačih živali v zavetišča. Vsaka občina mora imeti pogodbo z zavetiščem, ki nato sprejme zapuščene živali, najdene v tisti občini. Ob sprejemu živali začne teči tridesetdnevni rok. Prvih 8 dni žival čaka svojega lastnika, nato se po opravljeni karanteni lahko odda novemu lastniku. V teh tridesetih dneh naj bi zavetišče žival oskrbelo (cepljenje, sterilizacija) in ji poiskalo nov dom. Ta čas stroške oskrbe živali krije občina. Samo stroške oskrbe - hrana, voda, strošek oskrbnika. Če je žival poškodovana, potrebuje posebno oskrbo (na primer sesni mladiči brez mame) ali pa v zavetišču ostane dlje kot 30 dni, te stroške krije zavetišče samo. S katerim denarjem pa? Hja ... Ljubezen do živali tu pač ne bo dovolj.


Naša zavetišča morajo sprejeti vse najdene domače živali ne glede na vrsto ali zdravstveno stanje.
Foto: Petra Mohar


Naša zavetišča so torej nekje med britanskimi poundi in privatnimi zavetišči. Po eni strani morajo sprejeti vse najdene domače živali in jih oskrbovati 30 dni, po drugi strani pa se večina med njimi trudi evtanazirati čim manjše število živali. Živali tako ponekod ostajajo krepko preko 30 dni - ponekod več mesecev ali celo let. Slej ko prej pride do finančne ali prostorske stiske. Če ni več kapacitet, kam bodo namestili novo zapuščeno žival, ki so jo dolžni sprejeti? In če zmanjka hrane, kdo bo odločil, katera žival je tista, ki hrano potrebuje nekoliko manj, kot druga? Pogosto so se primorani odločiti za evtanazijo. Pa ne zato, ker bi tako uživali v tem, ampak zato, ker zmanjka denarja ali prostora. Vseh se rešiti ne da.

Rešiti. Močna beseda. Pogosto jo zasledim na internetu, ko spremljam različne z živalmi povezane organizacije. Rešimo tega psa, ki že 4 leta živi na ulici, ni vajen človeškega dotika in se na smrt boji zaprtih prostorov. Rešimo tisto muco, ki ji manjka 1 noga in pol ušesa, na drugo uho je gluha, vidi pa samo še s polovico očesa, aja, FeLV pozitivna je tudi. Zaslužita si živeti. Zaslužita si topel dom s kavčem. Kjer ju bo vsak dan nekdo crkljal. Zaslužita si družino in življenje, polno ljubezni.

Seveda, vsaka žival si zasluži živeti. Toda za kakšno ceno? Kako se bo počutil pes, ki že celo življenje živi na ulici, ko bo na lepem zaprt med 4 stene in bo prisiljen v druženje s svojo novo družino, ki se je na smrt boji? Ste v živo že videli takega psa? Ko bo tam prišlo do ugriza, se bo preselil v nov začasni dom, kjer bodo zanj skrbeli spet novi ljudje. Ko bodo ugotovili, da ga ne obvladajo več, ga bodo morda spustili nazaj na ulico. Nekje v novem okolju, ki ga ta pes ne pozna. Morda ga bodo oddali v eno od "no-kill" zavetišč, kjer se bo leta in leta pripravljal na nov dom, če mu bo le kdo znal pomagati. Ko se bo njegovo vedenje končno tako izboljšalo, da bo pripravljen na posvojitev, bo pa star. Starih živali pa tako nihče noče.


Kdo odloči, katero življenje je vredno več?
Foto: Petra Mohar, posneto v Zavetišču Horjul


Na smrt bolno mačko bi lahko rešili z evtanazijo. Pa smo raje vložili stotine evrov v njeno zdravljenje in slej ko prej jo nekdo sprejme v nov dom, ker je tako zelo uboga, da si ga resnično zasluži. Saj vendar razpada pri živem telesu. Med tem pa nek prijazen, zdrav muc potrpežljivo čaka v tistem 1x1 m velikem boksu, da ga njegova nova družina opazi. Čaka, ker je navaden, ker ni bolan, ker je prijazen. Ker nima vedenjskih težav in ker njegova zgodba ne bo nikomur razparala srca. Čaka 30, 100, 1000 dni. Potem je pa že prestar, starih živali pa tako nihče noče. Kdo je tisti, ki odloči, katero življenje je vredno več?

Je smrt res najhujše, kar se ti lahko zgodi? Trpljenje je lahko tudi nevidno. Duševna bolečina ni nič manj resna in nič manj grozljiva kot fizična. Samo zato, ker žival rešimo pred ulico še ne pomeni, da smo jo v resnici rešili. Samo zato, ker jo ohranjamo pri življenju, še ne pomeni, da zares živi. V želji pomagati lahko naredimo več škode kot koristi. Včasih je pač bolje tistega uličnega psa kastrirati in pustiti na ulici. Včasih je bolj humano uspavati bolno žival. Včasih jim lahko pomagamo le še z evtanazijo.


Res verjamete, da zavetišča z veseljem evtanazirajo živali?
Foto: Petra Mohar, posneto v Zavetišču Horjul


Še vedno verjamete, da so kriva zavetišča? Da zaposleni z veseljem evtanazirajo zdrave živali potem, ko so se jim vsaj 30 dni trudili omogočiti najlepše življenje, ki je v danih okoliščinah možno? Verjamete, da se je lahko odločiti za evtanazijo, tudi ko drugega izhoda ni? Ste že kdaj sedeli ob živali, ko je za vedno zaspala? Ob vaši živali? Kaj pa ob neznančevi? Čas je, da nehamo s prstom kazati na tiste, ki dajejo vse od sebe, da popravljajo napake drugih. Čas je, da se zavemo, da ima vsako naše dejanje posledice. Kdor želi pomagati, naj pomaga. Pa ne brezglavo, po principu "z danes na jutri bomo rešili svet". Naj imajo vaša dejanja trajne posledice, ki bodo na dolgi rok izboljšala življenje vseh živali, ne le tistih z najbolj tragičnimi zgodbami.

Pa še to - tudi živalska policija pri nas obstaja. Reče se ji sodelovanje Veterinarske inšpekcije, policije in zavetišč.

Objava 6. februarja 2017 z dovoljenjem avtorice Alje Willenpart in Društva za zaščito živali Ljubljana.




Več ...

- Consider this parable about "no-kill" policies: You're walking next to a river and you see a kitten floating past. You jump in and save the kitten. Then another one floats by, so you save that one, too. Then another and another and another float by, and you soon realize that you can't save them all. So you run upstream to see who's throwing kittens into the water-and you stop that person.
The Deadly Consequences of 'No-Kill' Policies (peta.org)

- To help prevent animals from living out the rest of their lives in kennels, some no-kill shelters only accept those pets they believe to be adoptable. But what happens to the animals who are turned away? They are taken to kill shelters, which can't cherry-pick which animals they accept, or the owner finds another way to "get rid of them."
Are No-Kill Shelters the Solution? (thebark.com)

- When we run out of room, we have the luxury of closing our doors until the animals we have are adopted.
What is No Kill? (spcala.com)

- No Kill shelters save healthy and treatable. They euthanize only Non-Rehabilitatable pets who are irremediably suffering or dangerous to people or other pets.
Understanding what No Kill really means. (pawschicago.org)

- "The limited intake philosophy is not the solution for the problem because you're not addressing all the animals in need. When you're full, you're full. What happened to those 608 cats [our shelter turned away] last year?"
-Michael Mountain, Founder and Past President Best Friends Animal Sanctuary

Turned Away: A Closer Look at 'No-Kill' Animal Shelters (peta.org)

- Turned Away: A Closer Look at No-Kill' Animal Shelters - video (peta.org) - Ogled na lastno odgovornost!

- Was it really ethical to leave a cat who hissed at everyone to suffer for years in a cage while looking for that perfect, loving, "forever" home? Was it the best thing to do? If we thought it was-why did we think that? Because it made us feel better? Because we could sleep better at night?
My Experience Volunteering for a 'No-Kill' Rescue (peta2.com)

- Approximately 7.6 million companion animals enter animal shelters nationwide every year. Of those, approximately 3.9 million are dogs and 3.4 million are cats.
Each year, approximately 2.7 million animals are euthanized (1.2 million dogs and 1.4 million cats).

Pet Statistics (United States) (aspca.org)

- Canadian Federation of Humane Societies: Animal Shelter Statistics 1993-2015 (cfhs.ca)

- New statistics have revealed that in the last 12 months more than 47,500 were abandoned in council pounds, unclaimed by their owners.
In total 102,363 stray and abandoned dogs were handled by UK local authorities and 5,142 were put to sleep - equating to 14 a day.

Number of dogs destroyed each year should shock the nation, says charity (dogworld.co.uk)

- In the UK, by law, any stray dog collected by a local authority’s animal warden must stay in the care of the council for seven days (five in Ireland) - if they are not bearing any form of identification - in order to allow time for their owner to come forward. After this period, the council must then decide what to do with the dog; rehome, pass on to another organisation or put him to sleep.
Dogs Trust Annual Report & Accounts 2015 (.pdf; dogstrust.org.uk)

- Rehoming stray and unwanted dogs is our bread and butter.
In 2015 we cared for: 15,196 dogs at our centres. Of these: 12,987 were rehomed to new owners, 204 were reunited with their owners, 188 passed away or were put to sleep, 1,817 remained in our care at the end of the year.

Dogs Trust Accounts & Annual Reviews 2010-2016 (dogstrust.org.uk)

- Dve plati istega kovanca:
* PETA has killed more than 34,000 animals since 1998.
* Understanding PETA's Shelter (Why PETA euthanizes)

- Prava resnica o polnih zavetiščih ... (2010, mojpes.net)

- Standard in nadstandard v slovenskih zavetiščih za živali (2011, mojpes.net)

- Skrben odnos do živali je za državo najcenejši (2013, dnevnik.si)

- Število sprejetih živali v slovenska zavetišča v letih od 2011 do 2014 (2015, mojpes.net)

Financiranje ...

- We receive no government funding. It would not be possible to carry out the work we do without the generosity of our supporters. In order to continue our mission, we work hard to increase and diversify our sources of funding. Our income of £89.9 million comes mainly from fundraising activities, investment income and adoption fees.
Dogs Trust (.pdf)

- The CFHS receives no government funding. We are completely dependent on voluntary contributions from the public and organizations such as corporate sponsors to fund our public education programs, campaigns for effective legislation to protect animals, and our crucial work to support, unite and represent local humane societies and SPCAs.
Canadian Federation of Humane Societies

- PETA is a nonprofit, tax-exempt 501(c)(3) corporation funded almost exclusively by the contributions of our members.
People for the Ethical Treatment of Animals (PETA)

- spcaLA does not receive funding from any federal, state or local government agency. Financial support for the organization’s humane programs is provided solely by donations from individuals, corporations, and foundations.
Society for the Prevention of Cruelty to Animals Los Angeles (spcaLA)

- Poraba občinskih sredstev v slovenskih zavetiščih v letih od 2010 do 2014 (2015, mojpes.net)

- Število sprejetih živali v slovenska zavetišča v letih od 2011 do 2014 (2015, mojpes.net)

- Standard in NADstandard v slovenskih zavetiščih za živali 2.0 (2017, mojpes.net)

Vse zgornje v razmislek!

Zbrala in dodala Jana Pahovnik
7. 2. 2017

Tiskanju prijazna stran Pošlji prispevek prijatelju
Zavetišče za živali Horjul
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Žverca, društvo za pomoč živalim
Poživ - Drustvo za pomoč živalim Velenje
Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)
domov | o psih | koledar | galerija | pasme + oglasi | pomagajmo psom | forum | pasji faq | trgovina | informacije - pomoč | splošni pogoji

2000-2017 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.