7. marca 2013 so poslanci sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C). V veljavo stopi 2. aprila 2013.

24. aprila 2013 je Državni zbor potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zaščiti živali:
Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZiv-UPB3)

Poleg najbolj odmevnih prepovedi, kot so prepoved cirkusov, v katerih nastopajo živali prostoživečih vrst, reje in lova na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja ter klanja živali brez omamljanja tudi pri obrednem zakolu, kar nekaj sprememb zadeva lastnike psov, zavetišča za zapuščene živali in društva za zaščito živali. Poglejmo, katere so te spremembe.


V zadnjih letih je trgovina s psi v celotni Evropi zelo narastla in ilegalni komercialni transport živali postaja velik problem. Goljufije pri prodaji psov so zelo pogoste, predvsem pri prodaji 'pasemskih psov', ki jih ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala njihov izvor in čistost pasme. Znane so t.i. 'pasje tovarne', ki v večinoma neustreznih razmerah masovno proizvajajo mladiče, jih predčasno odstavljajo in pošiljajo na dolgo pot, samice pa so praviloma preobremenjene, saj morajo skotiti čim več legel. S prepovedjo preprodaje psov, kar stopi v veljavo 1. maja 2013, in z evidentiranjem izvora psa, kar bo sicer prišlo v veljavo šele 1. januarja 2015, se bo preprečevalo ali vsaj omejevalo preprodajo mladičev.

Hišne živali se lahko osebam, mlajšim od 18 let, prodaja, oddaja ali podarja le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika. Prodajalec, zaposleni v zavetišču ali oseba, ki podarja hišno žival, sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z osebnim dokumentom. Če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati, oddati ali podariti hišne živali.

Prepovedana je prodaja psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti, kar bo pripomoglo k preprečevanju preprodaje pasjih mladičev z neznanim poreklom ali iz vprašljivih rej. To pomeni, da je prepovedana preprodaja psov, oz. da je dovoljena samo prodaja mladičev iz lastne vzreje.

Pomembna novost, ki se uvaja za obdobje po 1. 1. 2015, je izvor psa, kjer gre za ukrep, ki bo pomagal preprečiti goljufije na področju prometa s psi. Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival.


Foto: No Jinx

V parlamentarno proceduro v Državni zbor RS je 27. 09. 2012 z Vlade RS potoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C). Na spletni strani Državnega zbora RS lahko najdemo pripadajočo dokumentacijo. Trenutno je predlog v 'prvi obravnavi'. Celoten zakonodajni postopek je podrobno razložen tukaj.

Iz navedenega je razvidno, da je Zakon kot tak že mogoče šteti kot celoto, ki se bo v nadaljni proceduri spreminjala le še v posameznih detajlih - z amandmaji. Zato je čas, da mu namenimo nekaj pozornosti, oz. da se vsaj seznanimo s tem, kaj novega prinaša.

Prav bi bilo, da vsak med nami prebere predlog, predvsem pa uvodni del, kjer so opisani cilji, načela, poglavitne rešitve in prikaz ureditve v drugih državah - na KLIK (.doc), strani 1-9 in del, kjer predlagatelji razlagajo posamezne člene - na KLIK (.doc), strani 26-37. Tako bomo razumeli, kaj spremembe prinašajo in razmišljali, kaj bi lahko še bolje uredili.

Čeprav bo veliko ljudi zamahnilo z roko, rekoč 'za to so poklicani drugi', temu ni tako. Poznavanje Zakona o zaščiti živali je dolžnost vsakega prebivalca te države. Predvsem v delih, ki govorijo o oskrbi, pravicah in odgovornostih tako skrbnikov hišnih živali, kot vseh ostalih. Na cesti se ne moremo preprosto delati, da ne srečujemo psov in mačk. Prav tako se ne moremo narediti slepe, ko v okolju zaznamo mučenje živali. Osnovna določila moramo poznati, da lahko ravnamo odgovorno in v dobrobit živali ter svojo varnost.

Še posebej pa bi dokumentacijo okrog novega zakona, tako stare določbe kot nove rešitve, morali poznati vsi, ki se tako ali drugače aktivno ukvarjamo z živalmi: lastniki in skrbniki živali, vsi člani društev za zaščito živali (ne samo tisti, ki jih tematika zanima), 'ad hoc rešitelji' živali, tisti, ki bolj ali manj organizirano vozijo zapuščene živali od drugod, vzreditelji, člani kinoloških klubov in društev, vsi občinski uradniki, ki so na občinah zadolženi za področje skrbi za živali ... predvsem pa vsi mediji in medijske živalske točke, ki tudi nosimo odgovornost za pravilno obveščanje in prav tako za osveščanje.

Dokumentacija v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZIV-C):
- Državni zbor RS
- Vlada RS
- VURS

Predlog novega Zakona za zaščito živali (ZZZiv-C) vsebuje v svojem 25. členu tudi uvedbo prepovedi klanja živali brez predhodnega omamljanja tudi v obredne namene. V tem členu bi imeli v Sloveniji strožje pogoje, kot jih zahteva EU, kar jih imamo lahko.

Obredno klanje v EU uporabljajo predvsem muslimanske in judovske skupnosti. Pri tem se živali prereže vratne arterije, vene, sapnik in požiralnik in jo izkrvavi brez predhodnega omamljanja, žival je med postopkom pri polni zavesti, dokler ne kolabira zaradi izgube krvi.
Za primerjavo, pri klanju z omamljanjem se žival omami z metodami, ki povzročijo takojšnjo izgubo zavesti ali takojšnjo smrt, šele nato se žival izkrvavi.

Kako primerjalno izgledata postopka, si lahko ogledate v videu (video je posnet v evropskih klavnicah, registriranih za izvajanje obrednega zakola) - najprej zakol z omamljanjem, sledijo posnetki zakola brez omamljanja: KLIK.

Glede tega člena v predlogu našega ZZZiv se je oglasil Evropski judovski parlament s protestno noto, poslano v naš Državni zbor, kjer se pritožujejo, da bo Slovenija s sprejemom takega predloga kršila versko svobodo in temeljne človekove pravice judov.

A dejstvo je, da se s prepovedjo obrednega zakola v Sloveniji dejansko ne krši verske svobode tem skupnostim. Vse naše sosednje države imajo namreč obredni zakol dovoljen in je v praksi, trg pa ni omejen, tako da imajo predstavniki judovskih in muslimanskih skupnosti tudi v Sloveniji zagotovljen dostop do košer in halal mesa.

Na nas je, da damo jasno vedeti, da ne bomo sprejeli zakola živali brez omamljanja v Sloveniji, da govorimo o tem naglas, pišemo, objavljamo, pišemo DZ-ju, ...

Ne pustimo, da gre to mimo nas!

Urška Markelj


foto iz videa by GAIA

... ali kako se je moderno ukvarjati s povečevanjem lastnih težav

V Sloveniji je razmišljanje o spremembah zakonov pravi nacionalni šport. Veliko tistih, ki morda nekega veljavnega zakona nikoli niti prebrali niso, je prepričanih, da ga je treba spremeniti. Pa v zakonih ni vse tako slabo, da je treba cele sisteme menjati. Prav osvežujoče bi bilo, ko bi obstoječe zakone v resnici brali in razmišljali predvsem o tem, katere točke so tiste, ki delajo "na terenu" največ težav. Tako pa jih žal slabo poznajo celo tisti, katerih delo je vezano nanje. Na koncu spreminjajo zakone ljudje, ki "na terenu" nikoli niso bili in ki sploh ne vedo, koliko novih težav bo neka sprememba prinesla.

S spremembami živalske zakonodaje se v zadnjem času ukvarjajo najbrž prav vsi - uradniki na Veterinarski upravi RS (v nadaljevanju VURS), Državni svet RS (v nadaljevanju DS), vrh Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), cvet občinskih veljakov in seveda - civilna iniciativa s predstavniki Univerze Maribor na čelu, ter vsi posamezniki, ki jih kakorkoli zanima (ali v resnici ne zanima, pa je moderno biti vključen) "reševanje živalske problematike". Žal se za to početje ne zanimajo tisti, ki bi jih problemi in njihove rešitve, posebej pa rešitve, ki jim jih poskušajo (tudi v njihovem imenu) vsiliti drugi, morali zanimati - odgovorni lastniki živali. Najbolj bodo spremembe teple prav njih, saj je vse usmerjeno na evidentirano in dokazljivo lastništvo.

Lansko leto so po celi Sloveniji zbirali podpise podpore in za Predlog dopolnitev Zakona o zaščiti živali so jih zbrali čez 31.000. Hakeljc je bil, da se je v glavnem v javnosti ves čas govorilo o "živalski policiji", podpisovalo pa idejo o spremembi zakona. Na koncu je "živalska policija" iz predloga praktično izginila, v njem pa se je pojavilo cel kup novih rešitev, od katerih nekatere prinašajo še več vprašanj, kot se jih da postaviti na sedaj veljavni zakon.

Žal večinoma delujejo eden mimo drugega:
1. Univerza Maribor in dr. Mejra Festić z delovno skupino so pripravili svoj Predlog dopolnitev Zakona za varstvo in zaščito živali. KLIK
2. Skupina za pripravo kinološkega zakona, ki deluje v okviru DS, pripravlja Zakon o kinologiji, najbrž na podlagi idej, ki jih je pripravljal predsednik DS in predsednik KZS mag. Blaž Kavčič (in na kratko predstavil na Okrogli mizi, 4. 3. 2010), v katerem bo očitno tudi nekaj "vložkov" s področja zaščite psov. KLIK
3. VURS so na nedavnem sestanku z Zvezo občin Slovenije prav občine "zadolžile" za pripravo novele Zakona o zaščiti živali. KLIK

Čipiranje psov je z zakonom zapovedano že vse od leta 2003. S 1. januarjem 2011 tudi Kinološka zveza Slovenije (v nadaljevanju KZS) v skladu z direktivo Evropske unije opušča tetoviranje rodovniških psov in ga s 16. junijem 2011 (vir KZS) povsem nadomešča s čipiranjem. Tetoviranje ostaja samo še kot možnost označevanja za lovske pasme, za katere po mnenju Zbora kinoloških sodnikov praktični razlogi narekujejo, da se jih še naprej tetovira, saj se s pogledom v uhelj takoj ugotovi, da gre za pasemskega psa, vsekakor pa je uporaba tetovirane številke, kot sistem identifikacije, dovoljena samo za čas prehodnega obdobja do 3. julija 2011 (vir VURS).

Ne gre za posebno novost pri čipiranju psov, saj so po veljavni zakonodaji že do sedaj tudi vsi pasemski psi morali biti čipirani, temveč gre za opustitev tetoviranja, s tem pa za spremembe pri identifikaciji rodovniških psov in prenos obveznosti čipiranja z novih lastnikov na vzreditelje. Do sedaj se je kot sistem identifikacije za rodovniške pse uporabljalo številko vpisa v rodovno knjigo, ki je bila tetovirana psu v uhelj ali kožno gubo med trebuhom in stegnom na notranji strani zadnje leve noge, kjer ni dlak. Od sedaj naprej se tudi za identifikacijo rodovniškega psa uporablja mikročip.

Čipiranje psov je po zakonodaji za vse pse obvezno ob prvem cepljenju proti steklini, kar pomeni pri treh mesecih starosti mladiča. Pasji mladiči lahko gredo od matere k novim lastnikom ob dopolnjeni starosti 8 tednov, vendar morajo biti mladiči iz rodovniških legel ob tem po novem že čipirani.