Vprašanje:
V stanovanju imamo 6 mesecev starega psička. Ko je kdo doma, nikoli ne lula po stanovanju, kakor hitro je sam, nastane lužica. Sploh ni pomembno, da je bil pred tem na dolgem sprehodu, kjer se je znorel in parkrat opravil potrebo. če je samo 10 minut sam, smo lahko sigurni, da bo v stanovanju luža. Poleg tega tudi laja, ko je sam. Moram povedati, da samote verjetno res ni vajen, saj je pri nas vedno kdo doma in je sam bolj izjemoma. Enkrat smo ga posneli, da bi videli, kako dolgo bo lajal. Doma nas ni bilo eno uro, in eno uro je pes lajal, doma pa sta nastali dve lužici. Ker se to nikoli, ampak res nikoli ne zgodi, ko smo doma, se sprašujemo, ali je možno, da pes to dela "zanalašč". Smešno se sliši, ampak ali je možno, da s tem izsiljuje družbo?
Mojca

Odgovor:
Gre za ločitveno tesnobo, ki se kaže v lajanju in uriniranju. Na samoto ga boste najlažje navadili tako, da boste brez poslavljanja odhajali iz prostora ter zapirali vrata za sabo. Na začetku se boste hitro vrnili, potem pa boste začeli tudi zapuščati stanovanje in se hitro vračati. čas samote boste postopno podaljševali. V pomoč bi bil tudi hišni boks, na katerega bi psička morali počasi navaditi, najprej pri odprtih vratih, z igračo in hrano, potem pri zaprtih vratih za nekaj minut, itd. Ob pravilnem navajanju bi boks sprejel kot svoje pribežališče, varno zavetje in bi se v njem dobro počutil. S tem bi se omilil stres ob samoti in bi sčasoma v svojem "domu" počival in počakal na vašo vrnitev.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me, kako na psa vpliva uderec po smrčku? Ali ima udarec kakšne pomembnejše vplive nanj (psihične ali podobno)?
Marko

Odgovor:
Udarca po smrčku se je treba izogibati, ker je zelo občutljiv in ob močnejšem udarcu psa zelo zaboli. Zakaj pa bi ga morali udariti po smrčku? Za odpravljanje kakšnega neželenega vedenja je veliko drugih možnosti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
z možem imava eno leto starega labradorca. Zelo uživa v igri, ko mu mečem palico, samo mi je ne želi prinesti nazaj. Zanima me, kako ga lahko to naučim?
Mojca

Odgovor:
Imejte dve palici, eno vržete in ko jo ima v gobcu, ga kličete k sebi ter se umikate nazaj. Ko pride pred vas, mu ukažite "spusti", pokažete drugo palico in jo vržete takoj, ko prvo spusti pred vas. Lahko ga že na začetku učite, da boste palico prijeli in da vam jo bo spustil v roko. Drugi način pa je, da palico navežete na dolgo vrvico, jo vržete in ko jo ima pes v gobcu, napnete vrvico (pes bo imel občutek, da mu bo ušla in bo še bolj držal) in ga vabite k sebi; s pomočjo vrvice rahlo nakažete, kaj želite. Ko bo pred vami, ukažete "spusti" in takoj spet vržete.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam zlatega prinašalca, star je dve leti in se strašno boji pokanja, kadar je sam. Temu je najbolj kriva slaba izkušnja iz prejšnjega silvestrovanja, ko so v njegovi bližini sosedje pokali s petardami in raketicami. Pri nas ni bilo nikogar doma. Bil je zaprt v boksu, nekako je pregrizel kovinsko ograjo in pobegnil v gozd. čez kako uro smo ga našli. Dlesni je imel močno otečene od grizenja ograje, en zob je imel okrušen.
Kriv sem sam zaradi svoje nevednosti, saj si nikakor nisem mislil, da se lahko kaj takega zgodi, oz. da se pes lahko tako boji pokanja. Sedaj že ob vsakem poku nekje v daljavi ali ob prihajajoči nevihti postane nemiren in začne gristi ograjo. Že zaradi njegovega zdravja me skrbi, da se mu ne bo kaj pripetilo v tem obupu, saj ne morem predvidevati, kdaj bo kje kdo pokal ali pa ko se nenadoma pojavi nevihta in ni nikogar doma. Vse skupaj me žalosti, ko vidim, kako ga je strah zaradi nekih malenkosti. Sprašujem vas, kako bi ga bilo najlaže pripraviti do izgube tega občutka strahu? V takih trenutkih ga sicer mirim, vendar pa to ni rešitev, saj ga bo drugič zopet strah, če ne bom poleg. Ali mu lahko vrtim posnetke takih pokanj in grmenj ali to v mojem primeru ne pride v poštev?
Dušan

Odgovor:
Lahko ga na neprijetne zvoke navajate s pomočjo posnetkov, vendar bodite zelo previdni in začnite počasi. Nekaj dni naj bo jakost zvoka nastavljena na minimum, pes pa naj bo od izvora zvoka oddaljen nekaj metrov. Potem postopno jakost višate. Ob tem morate biti v bližini psa in ga opazovati. Ob vsakem znaku nemirnosti ali strahu, morate jakost ponovno znižati za nekaj dni. Psa ne smete tolažiti, ga pomilovati, ampak se z njim igrajte, kot da je vse normalno. Obnašajte se tako, kot da vi zvokov sploh ne slišite. V dneh okoli Novega leta poskrbite, da bo pes z vami v zaprtem prostoru, tudi takrat ga ne tolažite, kajti s tem bo imel občutek, da se tudi vi bojite in da je njegov strah upravičen. Pri veterinarju lahko za kritična obdobja dobite blago pomirjevalo za psa.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo mladega, 2 meseca starega rotweilerja. Rada bi ga vzgojila v prijaznega psa, zato rabim vaš nasvet. Zelo rad grize in ga pri tem tudi ne omejujemo. Skrbi me le, ko grize hlače, noge in ko mu hočeš to prepovedati, še bolj grize in kar skoči vate in renči. Ali je to samo igra ali se že kaže njegov značaj? Kaj narediti, ko skoči iz togote vate in renči? Pri hrani ni problema, lahko mu sežeš v krožnik in podobno.

Odgovor:
Grizenje morate odpraviti. Naučite ga, kaj pomeni prepoved, obnašajte se kot šef in zahtevajte. Kako odvajati grizenje je že opisano v nekaterih odgovorih, poiščite jih. čim prej pojdite v pasjo šolo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam psičko, mešanko, staro 1 leto in 3 mesece. Zelo dobro se razumemo z njo in je zelo prijazna. Posvečamo ji veliko pozornosti, vsak dan jo peljemo na sprehod itd. Hranim jo 2x dnevno in sicer prvič ob 10h zjutraj in drugič ob osmih zvečer. V zadnjem času je psička začela ponoči prositi za ven. Včasih jo res mudi kakat ali lulat, zadnjih 14 dni pa se gre samo malo sprehodit po vrtu ali pa pit vodo (čeprav jo ima tudi v stanovanju). če jo ignoriram, se je polulala tudi že v stanovanju (pije samo zvečer in to izdatno). Lansko poletje je spala zunaj v svoji hišici, vendar se je pozimi navadila na stanovanje, pa tudi mene sicer nič ne moti, če spi notri. Samo povejte mi, kako naj jo odvadim tega nočnega dogajanja. čez dva meseca pričakujem dojenčka. Je možno da čuti, da se bliža sprememba in hoče pozornost?
Katarina

Odgovor:
Glede na visoko razvita čutila, ki jih imajo psi, in na vaše stanje ter vedenje, psička prav gotovo čuti spremembe. Mogoče se boji, da bo izgubila vašo pozornost in jo na ta način išče. Odnos do nje in njen dnevni urnik se ne sme spremeniti. Ko boste rodili, naj pred vašim prihodom domov nekdo iz porodnišnice prinese pleničko, ki bo dišala po dojenčku, ter naj jo položi na psičkino ležišče. Tako se bo psička že vnaprej seznanila z vonjem novega člana.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 14 mesečnega labradorca. Pes je zelo prijetne narave, poslušen. Imamo pa težave z njegovim lovskim nagonom; v naravi preganja divjad (če ga pravočasno ne opazimo), v naselju, kjer živimo, pa mačke. Ne pozna nobenih ovir, omejitev. če je na povodcu in pravočasno ugotovimo prisotnost mačke, potem ga sicer lahko zadržimo, ampak zelo zelo težko (ima 40 kil). Sicer pa nas s svojo hitrostjo in močjo premaga in seveda leti za plenom. Do sedaj še ni nikoli nič ujel. Na povelje "sem" večinoma reagira, če ni v bližini zgoraj opisanih motečih dejavnikov. Ne vem, če bi nam lahko kakšen lovec pomagal, kako obvladati lovski nagon našega ljubljenčka. Osnovno šolanje (vaje poslušnosti) smo naredili, sin želi narediti tudi izpit z njim... Pri lovskem nagonu pa smo odpovedali
Teodora

Odgovor:
Na vsak način potrebujete strokovno pomoč, kajti potreben je natančen program, po katerem boste morali dlje časa delati, da bodo ustrezni rezultati. Problem vam morajo pomagati odpraviti v pasji šoli, ki jo obiskujete. Oni poleg vas najbolj poznajo psa, zato vam lahko najbolje svetujejo. V kolikor pa vam ne bodo znali pomagati, se lahko obrnete name na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred 3 meseci smo domov pripeljali mladiča - psa velike pasme, doma pa smo že imeli mešančka, starega 7 let. V začetku je bilo med njima nekaj nezaupanja, s časom pa sta se kar ujela (oba sta psa). Zdaj pa je nastal nov problem in sicer starejši pes, ki je zdaj sicer precej manjši od mladiča, kar naprej naskakuje le-tega, ga voha in liže po zadnjiku in izkoristi vsak trenutek, ko se mladič vsede ali uleže, da ga naskoči. Mladič se je sprva branil in odganjal starejšega, zdaj pa se je kar nekako sprijaznil in se navadno niti ne upira več. Ker starejši pes to počne kar naprej in prav čaka, da pogledamo stran ali pa nas ni v bližini, je vse skupaj že zelo moteče in nas spravlja ob živce, ker kar naprej podimo psa. Ne pomaga nič, niti to, da ga kaznujemo - zapremo, ko je zelo vsiljiv... Psov brez nadzora enostavno ne moremo pustiti skupaj niti za trenutek. Ali obstaja kakšen način, da se psa odvrne od naskakovanja, ker drugače obeh enostavno ne bomo mogli več imeti pri hiši.
Maja

Odgovor:
Glede na to, da je od vašega vprašanja minilo že veliko časa, sem prepričan, da se je problem že rešil.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in pol starega nemškega ovčarja. Psa pri vzgoji nisem nikoli fizično kaznovala, a po značaju je zelo trmast in svojeglav, tako da moram biti zelo dosledna, da mu pokažem kdo je glavni. V zadnjem času smo pri njem opazili nenavadno obnašanje. če je dlje časa sam doma, se ob našem povratku včasih obnaša zelo "čudno" - pes se približa, tiho nizko zarenči (ne pokaže zob), dvigne rep nad hrbet in odide. Ali, na primer zadnjič, ko sem naredila nepričakovano kretnjo (vendar ne proti psu), je pes odskočil. Ker se mi je zdelo, da se je ustrašil, sem ga poklicala k sebi. Pes je prišel, a ko sem ga pobožala po strani nad prednjima tancama, je tiho nizko zarenčal (ni pokazal zob) in odšel. Tako se je odzval tudi že zjutraj, ko sem prišla na teraso, ga poklicala in ko sva se srečala, je pes enostavno odšel nazaj v kočo z dvignjenim repom in naježeno dlako nad repom. Ko pes pokaže tako obnašanje se vedno odzovem z jasnim, odločnim NE in psa začnem ignorirati. čez čas pes začne sam iskati mojo naklonjenost (prinaša igrače). Ali ravnam pravilno, oziroma kako naj pri psu odpravim tako nezaželjeno obliko vedenja?
Zlatka

Odgovor:
Iz opisanega lahko sklepam, da želi prevzeti (ali pa jo je delno že prevzel) vodilno vlogo in da hoče on določati dogodke. Ne smete popuščati, v vsaki situaciji mu morate z vašo odločnostjo pokazati, da s takim vedenjem ne bo nič dosegel in da še vedno vi odločate, kaj mora storiti. Vsak dan vadite z njim poslušnost, učite ga česa novega, tudi igrajte se z njim, vendar vse ob času, ko vi hočete, prenehajte, ko vi hočete. Ob vsakem najmanjšem znaku zoperstavljanja bodite še bolj odločni in zahtevajte. Vsako upoštevanje vaših zahtev na začetku nagradite. če se stanje po enem mesecu ne bo prav nič spremenilo, boste potrebovali pomoč.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam tri in pol mesece starega mehkodlakega pšeničnega terierja. Je zelo priden in dojemljiv. Problem se pojavi le, ko hočeva z možem sama od doma. Nikakor noče biti sam. Puščala sva ga po nekaj minut večkrat na dan, po malo več kot le nekaj minut, vendar je bila situacija vedno ista. Neutolažljivo jokanje, tuljenje, cviljenje in lajanje, pri tem pa je še skoraj vrgel vrata s tečajev, ker se je tako zaletaval. Sedaj ga vsako jutro voziva k mojim staršem v varstvo, ker sva obupala, da ga bova kdaj naučila, da bi bil sam doma. Kaj mislite, ali naj obupava ali obstaja kakšna boljša metoda? Še to moram povedati, da se ga ne da zamotiti z ničemer, ne z igračami, ne s hrano, ko zasliši ključ v vhodnih vratih, ga zagrabi panika in začne se neutolažljivi jok, ki pa sicer poneha, ko vidi da gre tudi on z nama. Tako je že od prvega trenutka, ko je prišel domov k nama.
Urška

Odgovor:
Verjetno gre za psihično občutljivega mladiča, ki se je zelo navezal na vas in mu vsaka samota povzroči stres. Verjetno vam v stanovanju tudi povsod sledi, kar potrjuje njegovo odvisnost. Z vadbo najprej začnita v stanovanju, ko bosta doma. Eden ali drugi naj gre v drug prostor in zapre za seboj vrata. Nekaj minut kasneje naj mu sledi drugi, ki brez pogovarjanja s psom tudi zapre vrata za seboj. Vrnita se takoj ali čez nekaj sekund, vsekakor pa preden bo pes začel s cviljenjem. To ponavljajta večkrat dnevno in vsakokrat naj bo čas ločitve malo daljši. Paziti morata samo na to, da se bosta vrnila pred začetkom cviljenja. S psom se ne pogovarjajta, ne tolažita ga, ne razlagajta mu, da prideta nazaj, in tudi ko se vrneta, ga ne hvalita in ne pomilujta. Obnašajta se normalno, vajino prihajanje in odhajanje naj psu postane vsakodnevna stvar. Učita ga ostajati na njegovem prostoru, kjer mu pustita igračo. Najprej naj ostane na prostoru v vajini prisotnosti, kasneje pa se začnita umikati v drug prostor, vrata naj bodo na začetku odprta, čez nekaj dni pa začnita zapirati tudi vrata. če boste začetni del dobro izpeljali, bo pes začel razumevati, da se vedno vrnete nazaj, če je tiho. V primeru ostajanja na prostoru, ga ob vrnitvi pohvalita. V drugi fazi se oblecita, ukažita mu "počakaj" ter pojdita do vhodnih vrat. Odklenita jih in takoj nato zaklenita nazaj in ostanita doma. Po nekaj ponavljanjih enostavno gresta ven in se vrneta preden bo začel cviliti. Z vztrajno vadbo bo njegovo vedenje postajalo vedno bolj umirjeno.

Odgovarja: Martin Simončič