Vprašanje:
Imam kraškega ovčarja, starega skoraj 4 mesece. Že prej sem imel kraševca in je bil čudovit pes in odličen čuvaj, res pa je bilo, da ko je prisel kdo na obisk, sem ga moral zapreti ali pa privezati. Mladiček, ki ga imam, pa tudi že veselo laja na vsakega, ki pride k hiši. če ga bom takoj privezal ali zaprl, se bojim, da bo ta negativna izkusnja za psa le še bolj spodbudila njegov nagon za čuvanje in agresijo do prišlekov. Kako ga lahko naučim, da gostov, ko pridejo, ne nadleguje ali kasneje celo napada, vseeno pa bi rad ohranil njegov čuvajski nagon?
Andrej

Odgovor:
Ko bo kdo prišel na obisk, pustite psa zalajati, pohvalite ga, nekaj sekund za tem pa ga utišajte (učite ga ukaza "tiho") in pojdite skupaj z njim do obiskovalca, pes naj ga povoha, ob tem izrecite vedno isto besedo (dobro, v redu, OK, ali kaj podobnega), ki jo bo pes sčasoma razumel tako, da obiskovalec ni nevaren in da ni nobene potrebe za kakšno akcijo. Ne zapirajte ga, poskuse nadlegovanja ljudi preprečujte z odločno prepovedjo. V času vaše odsotnosti pa naj laja na morebitne vsiljivce.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 mesece starega pritlikavega šnavcerja. Vsakokrat, ko mu dam za vrat ovratnico (ki je tenka in zelo lahka), se vrže na tla, da vse štiri od sebe in začne jokati. Ne premakne se niti za en centimeter, pa čeprav mu pod nos ponujam sir na katerega je enostavno NOR! Kakšen način naj izberem, da ga navadim na ovratnico?
Barbara

Odgovor:
Dobri vzreditelji mladičkom okrog vratu navežejo raznobarvne trakce ali namestijo mehke ovratnice za mladiče in jih na ta način še pred oddajo novim lastnikom navadijo na to. Kadar tega ne storijo, mora to storiti novi lastnik. Poskusite tako, da mu boste doma okrog vratu zavezali trak, ki naj ga nosi ves dan. Šele ko se bo navadil na nekaj okrog vratu, boste začeli nameščati ovratnico, najprej za 5 minut, potem 15 in tako naprej. Na začetku ga ne pripenjajte na povodec, ampak naj ovratnico samo nosi. Zamotite ga z igro, zabavajta se, lovita, dobi naj priboljške, itd. Na povodec ga boste morali tudi postopno navajati, vendar šele takrat, ko bo ovratnico sprejemal brez težav. Ob navajanju na ovratnico ne sme v povezavi z njo doživeti nič neprijetnega. Malo potrpljenja in vztrajnosti, pa bo šlo. Za vsak slučaj pa dobro preglejte kožo na vratu, če ga morda kaj ne boli. Poskusite lahko tudi z mehko oprsnico, mogoče jo bo bolje sprejemal.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Star sem 18 let in si zelo želim psa ameriškega stafforda. V družini ni nobenega nasilja in je vse v redu, ampak me je malo strah, kako bi jaz lahko tega psa vzgojil, ker še nimam nobenih izkušenj s psi in vsepovsod sem prebral, da to ni pes, kateri bi bil primeren za lastnika brez izkušenj. To bi bil namreč moj prvi pes.
Darij

Odgovor:
Predlagam vam, da najprej preberete čim več literature o psih, ne samo o tej pasmi, pojdite na pasjo razstavo in se pogovorite z lastniki ameriških staffordov, mnogo informacij lahko najdete tudi na internetu. če se boste odločili za nakup, se takoj vključite v dobro pasjo šolo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 7 mesecev staro novofundlandko. Na začetku ni bilo nobenih problemov z njo. Sedaj je stara sedem mesecev in je res nemogoča. Že nekaj časa se hodi potepat k sosedom in vsakič, ko jo grem iskat, beži pred mano, čeprav je nisem še nikdar udarila. Prej je bila vedno na prostem, zdaj pa sem jo začela zaradi tega zapirati v pesjak. Tukaj pa je še en problem. Ko jo pokličem k sebi, me samo pogleda in gre naprej. Lahko jo kličem na vse načine, pa bo vseeno šla svojo pot. Naredi se gluho. Hodiva tudi v malo šolo, kjer jo zanima vse drugo in laja na druge pse. Drugače sem zelo veliko z njo, hodiva na dolge sprehode in se igrava. Najprej sem verjela, da je pes nemogoč, če se ne ukvarjaš dovolj z njim, a pri moji psici očitno to ne drži. Kaj še sploh lahko storim?
Barbara

Odgovor:
V pasji šoli vas morajo naučiti, kako z njo ravnati doma, kako preprečiti težave in kako odpraviti že nastale. Pes je nemogoč samo toliko, kolikor mu vi dovolite in omogočite. Brez učenja, vztrajanja, rednega dela, avtoritete, noben pes ne bo ubogal sam od sebe in noben ne bo ostajal sam zunaj, če gre lahko na lepše k sosedom. V pasji šoli vas morajo tudi naučiti, kako si pridobiti avtoriteto, kajti če je ne boste imeli, vas ne bo nikoli ubogala in bo vedno delala po svoje. Brez zadržkov stopite do vodje tečaja, povejte za težave in zahtevajte, da vam pomagajo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moja stara mama, ki stanuje 40 km stran od mene na deželi, je kupila mladega psa (par mesecev), ki naj bi bil pasme husky oz. mešanček. Pes ima pesjak in je zelo živahen. Jaz hodim na obisk 1x na mesec. Za staro mamo in za psa skrbijo sorodniki. Ali ima smisel, da bi ga jaz vodil v šolo? Videl bi torej psa recimo največ 3x na teden. Želel bi, da bi bil pes ubogljiv.
Primož

Odgovor:
Lahko ga vi vodite v šolo, vendar morate potem vse ostale naučiti, kako se dela s psom. Vsi morajo uporabljati enake besede za ukaze, prepovedi in pohvalo, enako se morajo obnašati do njega in doma z njim ponavljati tisto, kar jih boste vi naučili. Poleg učenja pa pes potrebuje najmanj dva dolga sprehoda dnevno, saj ne more biti samo v pesjaku. Dogovorite se in če boste vsi sodelovali na pravi način, uspeh ne bo izostal.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 8 let starega mešanca med škotskim in nemškim ovčarjem. Zanima me, če ga pravilno prehranjujem. Zjutraj dobi hrano iz konzerve. Opoldne dobi kuhan riž z zelenjavo, zvečer pa mleko in jajce. Popoldne tudi vedno dobi kakšen piškot (pasji). Imam tudi vprašanje, če je kaj narobe, da moj pes je skoraj vse sadje in zelenjavo?
Maruša

Odgovor:
Hrana iz konzerve ni popolen obrok, v opoldanskem obroku manjka meso, mleka ne potrebuje, surov rumenjak pa je dovolj dvakrat tedensko. Nič ni narobe, če je sadje, saj z njim dobi tudi vitamine. Na splošno pa prehrana ni dobra. če nikoli ni jedel pripravljene hrane, je verjetno tudi zdaj ne bi začel, zato boste morali obroke pripravljati drugače, da bo dobil vse potrebne snovi. Pri tej starosti ima dovolj dva obroka dnevno, enega zjutraj in drugega zvečer. Vsak obrok mora vsebovati vsaj 50 % mesa (pa ne kakšnih pljučk, vranice in/ali druge drobovine), govejega, telečjega, konjskega, puranovega ali piščančjega, druga polovica naj bo mešanica makaronov ali riža ali kosmičev ali polente ali česa drugega ter zelenjave. Predlagam pa vam, da poskusite tudi s pripravljeno hrano (kvalitetno briketirano za seniorje iz razreda premium ali super premium, ki jo dobite v specializiranih trgovinah za živali). Brikete zmešajte z vsebino iz pločevinke, dodajte malo vode, premešajte in mu ponudite. Namesto mleka naj občasno dobi skuto.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 2 letno psicko pasme beagle, ki smo jo pred štirimi meseci posvojili. Lepo smo se navadili eden na drugega, vendar pa imamo en nerešljiv problem. Psička se vestno izogiba vodi - pije s kamenčka na obali, da se ne bi zmočila, ne stopa v luže in kar je najhuje - noče na dež, niti na potrebo. Kako naj jo tega odvadimo, oz. ji pokažemo, da voda ni nič hudega?
Iris

Odgovor:
Ničesar ne poskušajte na silo, zima pa sploh ni pravi čas za navajanje na vodo. Mnogi kratkodlaki psi se dežja in vode izogibajo. Za zimske in deževne dni ji kupite nepremočljiv plašček, morda bo z njim hotela ven vsaj na potrebo. Spomladi, ko bo že dovolj toplo, pa začnite ob kakem potočku in z igračo. Lahko greste tudi vi v vodo in jo vabite k sebi. Voda naj bo na začetku nizka, samo toliko visoka, da si zmoči spodnji del tačk. Potem pa postopno v globjo. Morda bo uspelo, morda ne bo in se bo vse življenje izogibala mokroti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam psa mešanca med rottweilerjem in nemškim ovčarjem, ki je star 6 let. Problem pa se je pojavil v njegovi agresivnosti. Včeraj mi je medtem, ko ga je moja tri letna hči božala okoli glave, kar naenkrat zarenčal, ter v istem trenutku že hotel ugrizniti. Res je, da je bil pes pri hiši pred njo, vendar do sedaj je vedno samo zarenčal, če mu kaj ni bilo vseč. Prosim vas za nasvet, kaj storiti v takem primeru, kajti zaupanje do psa počasi izgubljam.
Damjan

Odgovor:
Potrebna bo obširna analiza njegovega vedenja na splošno, vašega ravnanja z njim, njegovih in vaših izkušenj. Šele na osnovi tega bo možno ugotoviti vzrok za agresiven odziv in pripraviti program preprečevanja in odpravljanja. Potrebovali boste strokovno pomoč. Lahko se obrnete tudi name na elektronski naslov gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 12 in pol leta starega psa labradorca, ki do sedaj ni imel še nikakršnih zdravstvenih težav. Kuža je zelo prijazen, igriv in za svoja leta zelo energičen. 11 let je živel zunaj, od lani, ko sem se preselila, pa živi v hiši. Na red se je hitro navadil in je zelo priden. Težave pa so se pričele letos pred tremi meseci z nevihto. Le-te se prej (ne v pesjaku, ne v hiši) nikoli ni bal, oz. ni pokazal ob grmenju in bliskanju nobene posebne reakcije. Sedaj pa se mu ob nevihti dobesedno "zmeša". Imam ga namreč v kuhinji, kjer mu je najbolj všeč in če bo šlo tako naprej, od nje ne bo kaj veliko ostalo. Povedati moram, da je kuža že od malega bolj destruktivne narave in je najbolj srečen, če mu uspe kaj uničiti, potem, ko stvar uniči, ga pa ta več ne zanima. Bistvo vsega je, da se ob grmenju in bliskanju loti dobesedno vsega, kar mu pride pod zobe. Od vrat in podbojev, s katerimi se je vse začelo, do hladilnika, kuhinjskega poda in nazadnje celo kabla za satelitsko, ki mu ga je uspelo pregristi. Sreča je bila le v tem, da ni bil pod napetostjo. V kuhinji pa so še drugi nadometni kabli, ki pa so stalno pod napetostjo in me resnično skrbi. Poskušala sem ga imeti tudi v pesjaku (tudi tega se je že lotil), ki ga pa ne prenaša najbolje, saj v njem neprekinjeno laja. Vse skupaj bi še šlo, pa kaj, ko ima tako močan glas in me skrbi za sosede, ki jih lajež moti.
Zanima me, kaj se dogaja z mojim psom, saj prej nikoli nisem imela z njim takšnih težav. Pomislila sem že tudi na to, da je slep in da ga je strah, ali pa da ga bolijo zobje, ko vse zgrize, pa se mi zdi, da je z njim vse vredu. Upam, da mi boste lahko dali kakšen pameten nasvet, saj kuža vsako nadaljno nevihto slabše prenaša.
Mojca

Odgovor:
Morda bi se bolje počutil v hišnem boksu, ki bi ga postavili v prostor, v katerem se zunanji zvoki najmanj slišijo. Na ta boks bi ga morali postopno navajati, večina psov ga sprejme kot svoje domovanje na domačem območju. če bi se nanj navadil in bi se vanj umaknil k počitku, bi na ta način preprečili tudi uničevanje. Predlagam pa vam tudi obisk pri veterinarju, ki lahko le s pregledom izključi fizične vzroke. Verjetno mu bo predpisal kakšno blago pomirjevalno sredstvo, ki mu ga boste dali v času nevihte.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Moje vprašanje ni direktno povezano s psom, temveč z lastnikom. S prijateljem sva se odločila, da svojo družino povečava s hišnim ljubljenčkom in sicer bova dobila airedalskega teriereja - psičko. Sama sem že imela psičko in sicer koker španijelko, ki pa je bolj razvajena kuža (saj sem jo dobila pri 13. letih in se vzgoje nisem lotila na pravi način). Tokrat bo vzgojo prevzel fant, ki ima več izkušenj in vztrajnosti. Zelo rada imam živali, še posebno pse in sem v nekatere pasme prav zaljubljena. Moj problem pa je, da imam strah pred večjimi psi in se v njihovi bližini, sploh kadar ni prosoten lastnik, počutim "ogroženo", me je strah, da me bo napadel (čeprav se v mislih zavedam, da je to malo verjetno). To se mi dogaja tudi pri recimo ne velikih pasmah, ampak bolj "hudih" (pit bul in podobne pasme). S tem se načeloma ne bi preveč obremenjevala, vendar me skrbi, da bom s svojim strahom neugodno vplivala na najino kužo, ko jo bom peljala na sprehode: da se bo tudi ona bala drugih psov in ob srečanju z njimi začela lajati... Ali menite, da s svojim strahom lahko negativno vplivam na njo? Kako naj poskrbim, da se bom jaz na sprehodih vedla normalno, da se ne bom bala srečanja moje kuže z drugimi "kužki"?
Barbara

Odgovor:
Ob prihodu k vam bo psička še majhna in prav gotovo zaradi prikupnosti mladiča strahu ne boste občutili. Psička se bo razvijala v vaši družbi, stalno boste z njo v stiku, odraščala bo z vami in verjetno ne boste dajali poudarka njeni velikosti. Pri večini ljudi strah do psov mine, ko imajo svojo žival, ki raste pred njihovimi očmi in v njihovi družbi. Psi strah zaznavajo in tako osebo imajo za podrejeno, je ne spoštujejo in se ji ne podrejajo, zato lahko pride do težav. S psičko se od začetka ukvarjajte tudi vi, ne prepustite vse vzgoje fantu, kajti tudi vas bo morala ubogati. Kadar boste na sprehodu sami z njo, se izogibajte večjih psov, kadar pa jo bosta vodila ven skupaj s fantom, pa poskušajte tudi v bližini večjih. Takrat naj jo na povodcu vodi fant, da ne boste vi preveč vplivali nanjo. če pa bo kljub temu vaš strah še vedno prisoten, boste morali poiskati kakšno strokovno pomoč.

Odgovarja: Martin Simončič