Vprašanje:
Zanima me, zakaj se je mojemu psu spremenila barva smrčka. Saj je bil najprej črn, sedaj pozimi pa mu je postal rožnate barve po sredini smrčka. Ali je možno da je prehlajen? Kakšni so znaki prehlada?

Odgovor:
Obarvanost smrčka je odvisna od količine pigmenta, eni psi ga imajo več, eni manj. Pri nekaterih pasmah se mladiči rodijo s svetlimi smrčki, ki potem potemnijo. Opazimo lahko, da imajo nekateri odrasli psi s svetlo dlako svetlejšo barvo smrčka, kar je povsem normalno. Psičarji so ponavadi najbolj zaskrbljeni, ko njihovemu psu prej temen smrček začne svetleti. Nobene panike, to še ni znak bolezni. Gre za spremembo količine pigmenta ali pa za prerazporeditev pigmentnih celic. Pri mnogih psih opažamo sezonsko spreminjanje barve, poleti imajo temne smrčke, pozimi svetle. Ne gre za prehlad, ker bi se kazal na drugačne načine. Pes bi kašljal, lahko bi imel izcedek iz nosu ali/in oči, lahko bi bila povišana telesna temperatura, ipd. Spreminjanje barve smrčka je torej normalen pojav, na katerega delno lahko vplivamo s prehrano ali dodatki, ki pospešujejo pigmentacijo. Moje mnenje pa je, da v takih primerih pustimo naravi, da opravi svoje.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo lepo, zdravo nemško bokserko, staro leto in pol. Za seboj ima dve gonitvi. Ali bo prezgodaj, če bi jo pri naslednji - v marcu že parili?
Sara

Odgovor:
Predlagam vam, da s paritvijo počakate do naslednje gonitve.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 20 mesecev starega novofundlanca. Kljub razvajenosti je bilo do sedaj vse o.k. Pred mesecem dni pa je popolnoma spremenil svoje vedenje (takrat je bil tudi cepljen proti steklini in sicer en mesec prehitro-januar 05/december05). Postal je popolnoma neposlušen, trmast, divji, nima obstanka doma. Večino dneva je preživel na prostem, zvečer pa v "boksu", kjer ima tudi hiško. Sedaj ga absolutno ne morem spustiti na prosto, ker je takoj pri sosedu, kjer imajo psičko. če ga okregam ali ga hočem udariti, se enostavno vrže na tla, tačke v zrak in čaka, kaj bo. Lahko bi ga človek enostavno ubil. Vsega ne morem pripisati "zaljubljenosti", ker že predolgo traja. Je zelo neješč pes, sedaj pa že 3 dni zavrača vso hrano. Ker je pretežni del dneva v boksu, se nasloni na steno in samo "joka" ali pa besno laja (ponoči je popolnoma tiho). Zanima me, kako je s kastracijo v zimskih mesecih, ali bo potrebno počakati na pomlad. če jo opravimo, kako bo z vedenjem? Ko greva na sprehod, je vseskozi na povodcu, ker se
bojim, da mi bo ušel, ker je popolnoma neposlušen. Ker ge ne obvladam več, lepo prosim za čimprejšnji odgvor oz. nasvet, kako ga ponovno spraviti na stari tir.

Odgovor:
Trenutno stanje (jokanje, lajanje, uhajanje, zavračanje hrane) je skoraj gotovo povezano z gonitvijo sosedove psičke in bo po koncu njene gonitve prenehalo. Glede splošne neubogljivosti vam priporočam obisk pasje šole, kjer se boste naučili obvladovati psa v različnih situacijah. Priporočam vam, da ga ne puščate samevati v boksu, ampak se z njim malo več ukvarjajte (učenje doma, igra doma), za sprehode pa za sedaj uporabite halti za lažje obvladovanje in tudi sprehodi naj bodo za psa zanimivi in aktivni. Kastracijo lahko opravite kadarkoli, spremenilo se bo samo vedenje, ki je povezano s spolnim nagonom oz. hormoni.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo psa mešanca srednje rasti, ki smo ga pred prbl. 4,5 meseci vzeli iz zavetišča. Star je prbl. 1,5 leta. Edini problem je ostajanje doma (drugače je zelo prijazen do otrok in do drugih ljudi, nikoli ne laja, ko smo skupaj, igriv itd), ker takrat laja. Na začetku nam je uničeval stanovanje, vsepovsod lulal in kakal, se zaletaval v vrata, pulil vtičnice, razcefral jogi, lajal. Dali smo ga v kletko, ki ji je že prvič spulil nekaj rešetk in ves opraskan pobegnil ven. Kletko smo zakrpali, notri ima dovolj igrač, v njej celo spi, čim pa ga pred odhodom zaprem vanjo, se začne tresti po celem telesu. In potem seveda (bojda ves čas) laja, ko nas ni (to je prbl. 3-5 ur). Občasno tudi bruha (npr. ponoči, rumeno), včasih se polula. Vem, da je pod stresom, vendar ne vem, kako naj pomagam. Pred prazniki smo dobili pisni opomin zaradi laježa od upravnika bloka, kjer živimo. Kako naprej?

Odgovor:
Pri vašem psu gre za izrazito močne stresne občutke v času samote, ki se navzven izražajo na različne načine. Pravega vzroka zanje se zaradi njegove preteklosti ne bo dalo ugotoviti, vsekakor pa vzrok delno izhaja iz načina življenja in pridobljenih izkušenj pred prihodom v azil, delno pa iz načina življenja in pridobljenih izkušenj v azilu. Vsakega psa, tudi neproblematičnega, je potrebno na samoto navajati postopno, česar verjetno niste storili in ste ga takoj pustili samega več ur. Tudi na kletko bi ga morali navaditi postopno. Najprej boste morali storiti vse tisto, kar ste na začetku zanemarili. Kletka naj mu postane prijeten prostor, ne pa zapor v času samote. Noter mu postavite dnevni obrok hrane in počakajte, da bo sam šel tja in pojedel. Vratica naj bodo odprta. čez nekaj ur se z njim igrajte tako, da mu v kletko vržete igračko in če se rad igra, bo tekel po njo in jo prinesel ven, potem boste spet vrgli. Vsaka sekunda v kletki mu mora biti prijetna. Kasneje mu boste igračko položili ob zadnjo steno kletke, počakali, da bo pes šel noter in se postavili pred vhod. Z roko boste dodali še drugo igračko ter mu na prijazen način preprečili izhod. Potem boste vratica začeli zapirati za nekaj sekund, nato za nekaj minut. Stali boste ob kletki, da vas bo videl. Po večkratnem ponavljanju se boste od kletke začeli oddaljevati, do nje pa se morate vrniti takrat, ko bo pes povsem tiho in ne takrat, ko bo glasen.
V stanovanju ga boste na samoto navajali tako, da ga boste počasi in na začetku za nekaj sekund pustili v prostoru, vi pa boste odšli v drugo sobo. Treba je biti natančen in potrpežljiv, k njemu se je treba vračati v trenutku tišine.
če vas pes v stanovanju ves čas zasleduje, se vam vedno vrti pod nogami in vas ne spusti iz svojega vidnega polja, ga boste morali navaditi na ukaza "prostor" in "počakaj". O postopku učenja je povsod že veliko napisanega, delati morate počasi, brez prehitevanja, na začetku z veliko nagrajevanja in pohvale. Ko bo pes že razumel, kaj od njega želite in ko bo razumel pomen posameznega ukaza, boste od njega začeli zahtevati, brez popuščanja.
Tudi o odhajanju od doma je bilo že veliko napisanega, pobrskajte po forumu ali med FAQ. Pravilo je, da se od psa ne poslavljate, da se na začetku morda oblečete šele zunaj na hodniku, da odidete nepričakovano in ob različnih urah. Ob odhodu mu pustite prižgan nosilec zvoka, na katerega ste posneli svoje vsakdanje pogovore. Nekateri psi imajo tako občutek, da je nekdo doma.
Kadar vse vaje, delo in trud ne pomagajo, se je potrebno posvetovati z veterinarjem o morebitni začasni uporabi blagega pomirjevala, za preprečitev lajanja pa uporabiti ovratnico proti lajanju. O njeni uporabi se morate prej obvezno posvetovati s strokovnjakom ter psa nanjo navaditi pod strokovnim nadzorom. Nestrokovno ekperimentiranje lahko povzroči še poslabšanje stanja.
Za podrobnejše napotke o delu s psom mi lahko pišete na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imamo 10 let starega nemškega ovčarja. Spi zunaj, v svoji uti, ki je obložena s stiroporjem, da mu ni mrzlo (tudi po tleh). Zadnje leto je dobil pes vse otekle noge, oz.bulaste, od stegen pa do šap. Ampak to vse skupaj je pod kožo. Tudi šepa. Kaj je to že od starosti? Ali se da to še pozdraviti ali je bolje, da ga uspavamo? Ne vem, če ga to zelo boli ali malo. Mislite, da trpi?
Josie

Odgovor:
O uspavanju se začne govoriti takrat, ko so res izčrpane vse možnosti zdravljenja ali ko vidimo, da pes resnično trpi. Prave odgovore boste dobili pri veterinarju, kajti psa bi že zdavnaj morali odpeljati na pregled. Ne vem zakaj ste tako dolgo čakali, saj je potrebno vsako spremembo pregledati in določiti za kaj pravzaprav gre. Na pamet vam nihče ne more dati pametnega, predvsem pa ne pravega nasveta. Psa takoj odpeljite na pregled in se ravnajte po veterinarjevih navodilih glede zdravljenja.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko zlato prinašalko, staro šest mesecev. Zanima me, kakšna bi morala biti njena teža pri tej starosti. Psička ima sedaj nekje okoli 20 kg. Hranim jo večinoma z briketi in konzervo, občasno tudi kakšen priboljšek. Giblje se veliko, saj je vedno zunaj, pa še dvakrat dnevno grava na sprehod.
Maja

Odgovor:
Odrasla psička naj bi imela od 27 do 35 kg, idealno težo pri šestih mesecih pa je težko svetovati. Mladiči se namreč razvijajo in pridobivajo na teži različno. Nekateri v relativno kratkem času pridobijo veliko kg, potem pa je pridobivanje zelo počasno, nekateri težo ves čas pridobivajo počasi, nekateri pa po obdobju zelo počasnega pridobivanja teže "eksplodirajo" in v mesecu ali dveh nadoknadijo prejšnji "primanjkljaj". Poleg tega je teža odvisna tudi od konstitucije; pri nežnejši konstituciji bo teža v enaki starosti nižja v primerjavi z mladičem težkih in močnih kosti. Na težo vpliva tudi hitrost rasti v višino. Zaradi vsega tega ne morete pogledati v neko tabelo, v kateri bi bile navedene teže po mesecih, saj bi bila odstopanja občutna. Pomembno je, da se psička lepo razvija, da se z njo ukvarjate in da ima dobro in pravilno prehrano. Zaskrbeti bi vas moralo v primeru pretirane suhosti (koščenosti) ali pretirane debelosti, kar pa lahko ugotovite iz videza telesa in z otipom. Mislim, da ima vaša psička za svojo starost kar primerno težo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 7 mesecev staro psičko mešanko. Kako naj jo odvadim skakanja v ljudi? Namreč, je zelo ljubezniva in zelo živahna in ves čas skače v vsakega, ki ji pride na pot.

Odgovor:
Skakanje na ljudi bi do sedaj že morali odpraviti. Na začetku ne bo šlo drugače kot s pomočjo povodca, kajti ne verjamem, da vas uboga na prvo besedo, če ji nekaj prepoveste. Povodec je lahko malo daljši in takoj, ko boste zaznali njeno namero po skoku na človeka, jo s povodcem zaustavite in izrecite prepoved. Ustaviti jo morate v pravem trenutku, ko bodo prednje tačke še na tleh. če jih bo že dvignila v zrak, je svoje delno že dosegla. Pozorno jo morate opazovati, verjetno jo toliko poznate, da lahko vsaj malo predvidite, na koga bo hotela skočiti. Pripravite se in ukrepajte brez obotavljanja. Biti morate dosledni, če bo med odvajanjem skočila samo na enega človeka, boste morali začeti od začetka. Ne mislite, da jo boste odvadili v nekaj dneh, nič ne gre tako hitro. Ko se bo začela pravilno odzivati samo na prepoved in povodca ne bo več napela, boste na dobri poti. Potem boste lahko delali z zelo dolgim povodcem (5 do 10 m) in ko ga vsaj 30-krat zaporedoma ne bo več napela in bo ubogala prepoved, boste lahko začeli delati brez njega. Za vsako uboganje prepovedi jo morate pohvaliti, na začetku jo lahko tudi nagradite. V primeru, da vas uboga in takoj pride na vaš klic, lahko delate malo drugače. Ko zagledate človeka, na katerega bi lahko skočila, jo takoj pokličite k sebi in jo z igro zamotite za nekaj sekund, da človek odide mimo in se oddalji. Priporočam vam tudi obiskovanje dobre pasje šole.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo sedem mesečno novofundlandko. Zanima me, koliko časa traja pasja puberteta. Nekaj časa nas je lepo ubogala, sedaj pa mislim, da jo je napadla puberteta, kajti postaja gluha za odpoklic, nori in skače kot zmešana.
Prav tako me zanima, kako dolgi so lahko sprehodi za to pasmo pri tej starosti. Včasih si mislimo, da bi jo bilo dobro malo utruditi, pa jo odpljemo na malo daljši sprehod, o utrujenosti pa ne duha ne sluha.
Darja

Odgovor:
Pasja puberteta pri večini traja nekaj mesecev, pri psičkah se običajno zaključi s prvo gonitvijo. Ni pa rečeno, da bo potem ponovno ubogala. To je namreč v največji meri odvisno od vas. Prav v "pubertetnem" obdobju je potrebno najbolj vztrajati in uveljavljati svojo voljo; če boste popuščali in ji omogočili kljubovanje in svojeglavost, boste imeli težave tudi v prihodnosti. Učite jo novih veščin, ponavljajte in zahtevajte, vsak sprehod naj bo prepleten z različnimi aktivnostmi, ki bodo zanjo zanimive in utrujajoče. Novofundlandci so zelo živahni psi, če se jim ne pusti poležavati, ampak se jih postopno navaja na dolge in "delovne" sprehode. Težko je napisati dolžino sprehoda v kilometrih, bolj pomembna je intenziteta sprehoda. Lahko prehodite 5 km in zraven "sanjate", psička pa se zabava po svoje, lahko pa na razdalji enega kilometra ali manj z igro, učenjem, tekanjem, ustvarite tako utrujajoč sprehod, kot bi prehodili 20 km. Postopno podaljšujte razdaljo in stopnjujte aktivnosti, tako bo pridobila kondicijo, vzpostavili boste boljši stik z njo, ne pretiravajte pa še s sprehodi na zelo strmih terenih in ne dovolite divjanja po strmini navzdol.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam eno vprašanje glede včasih prekomernega lizanja. Moja 15-mesečna mešanka Miša namreč včasih liže vsepovprek. Poleg svojih lastnikov pogosto liže tudi stene, rjuhe, vzglavnike, deke, ... skratka karkoli, kar ji je v trenutku najbližje. Hranimo jo z briketi in dodatnimi vitamini, zato se mi zdi, da ji ne bi smelo nič manjkati. Ali pač?
Tina

Odgovor:
Podatki so za natančnen odgovor zelo pomanjkljivi, lahko pa sklepam, da želi na ta način pritegniti pozornost družinskih članov in z njimi manipulirati, da bi se z njo čim več ukvarjali. če ji lizanje prepovedujete, jo morda s fizičnim posegom od tega odvračate ali se takrat z njo pogovarjate, je svoje dosegla. Vsaj mesec dni njeno vedenje povsem prezrite, saj z lizanjem ne bo naredila nobene škode (umaknite pa predmete, ki bi bili lahko zanjo strupeni). Med lizanjem nekega predmeta je niti ne poglejte, z njo se začnite ukvarjati šele nekaj minut po prenehanju. Lizanje družinskih članov je lahko povezano z njeno podrejenostjo ali pa mogoče s strahom pred samoto, če liže samo takrat, ko je sama.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam psičko pasme landseer, stara je šest let. Živimo na samem, zato je zunaj in spi v svoji hiški. Imamo pa še dve mladi psički iste pasme, stari šest in štiri mesce. Ko sta ti dve, ali pa samo ena, skupaj z njo zunaj, jo takoj mahne na potep in potem gredo ali pač gresta od hiše do hiše v vasi, se veselita, prav posebno starejša psička, če koga srečata, ljudi in tudi živali. Domov se vrneta čez kakšne tri ure. če je zunaj kdo od družine, potem ne gre nikamor. Kako bi jo odvadili tega? Bojim se namreč, da se bosta mladi dve psički navadili tega potepanja od nje. Zanimivo je, da sama ne gre nikoli nikamor, saj je vedno prosta in ne živi v boksu.

Odgovor:
Družba je družba, vedno ena pride na "trapasto" idejo in če je doma dolgčas, odcapljajo v "life". Starejša psica že uspešno uči mlajši dve in slej ko prej bosta obe postali potepinki. Odvadili jo/jih boste samo tako, da jim boste turistične oglede vasi in avanturistična popotovanja preprečili z ograjo. če ne bo možnosti pobega, se bodo zabavale doma z vami, kar je edino pravilno. "Tour de vas" pa naj doživljajo samo pod vašim nadzorom.

Odgovarja: Martin Simončič