Vprašanje:
Imam leto in dva meseca staro pekinčanko Mišo. Danes smo jo parili prvič. Zanima me, kako je s kopanjem psičke v času brejosti in če je potrebno kaj posebej paziti na psičko? Psička je čistokrvna in psiček tudi. Ali so pri kotitvi lahko kakšne težave in koliko imajo ponavadi mladičev?

Odgovor:
Ponovno eno izmed vprašanj, ob katerih se vedno vprašam, če so ljudje res tako neodgovorni. Pariti pekinčanko (ali katerokoli drugo psico) pri 14. mesecih starosti je zelo neodgovorno, predvsem pa brez spoštovanja in pravega odnosa do psičke. Ali res ni možno najprej pridobiti kakega strokovnega mnenja ali vsaj prebrati nekaj člankov na to temo. Očitno je težko, saj ljudje najprej parijo, potem pa sprašujejo.
Pri kotitvi so težave zelo mogoče, morda bo potreben celo carski rez. Koliko mladičev imajo pekinčanke, sploh ni pomembno, razen če že štejete eure. Predlagam vam, da se z veterinarjem dogovorite, če bo v času kotitve potrebno posredovanje. Sicer pa je treba na psičko med brejostjo bolj paziti, potrebuje kakovostno hrano, v drugi polovici brejosti naj bo hrana močnejša. če kupujete industrijsko, naj takrat dobi hrano za breje psice ali za mladiče. Sprehodi naj bodo večkrat dnevno, vendar vedno krajši in ne preveč živahni. Kopanje, razen izjemoma, ni priporočljivo, posebno ne v drugi polovici brejosti. Lahko jo očistite s suhim šamponom ali peno, kajti med kopanjem se lahko prehladi.
Upam, da boste v času do kotitve pridobili dovolj informacij, da boste z mladiči in psičko po kotitvi sploh znali pravilno ravnati in da boste za vse ustrezno poskrbeli.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 8 mesecev starega samčka nemške doge, ki že dalj časa je tako iztrebke drugih psov in mačk kot tudi lastne. Zraven hrane Royal Canin Junior mu vsak dan dajem tudi kvasove tablete zaradi vitamina B, vendar se stanje ne izboljša. Kaj mi lahko svetujete?

Odgovor:
Vzrok za žretje iztrebkov je lahko pomanjkanje nekaterih nujnih snovi ali pa razvada. Korenine žretja iztrebkov segajo daleč nazaj v naravo, toda naši domači psi so preskrbljeni z vsem potrebnim, zato tako vedenje uvrščamo med neželena. Poleg tega lahko pes z iztrebki okuženega psa zaužije tudi jajčeca črevesnih zajedalcev. če pes žre iztrebke že dlje časa, nobena graja ne bo pomagala, niti odvračanje samo s prepovedjo. Edini način za rešitev problema je preprečevanje ali ugotovitev pravega vzroka.
Z veterinarjem se posvetujte o prehrani. Med hranami so namreč razlike glede absorbcije v telesu in če pes iz hrane ne počrpa vseh potrebnih snovi, je vzrok problema tukaj. Prav tako se posvetujte glede vitaminsko-mineralnih dodatkov prehrani, ne dajajte nekaj na pamet. Predoziranje lahko vodi v resne težave. Dosledno odstranjujte njegove iztrebke. Na sprehod ga vodite na krajši vrvici in mu tako onemogočite "hitro prehrano". Doma naj ima vedno na voljo dovolj žvečilnih predmetov.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 8 mesečnega shi-tzuja, ki izredno malo pije. Ko sem opazila to (takoj, ko sem ga iz legla prinesla domov), sem mu zraven vode ponudila tudi mleko (zmešano z vodo) in je pil potem samo to. Tekočino mu skušam nadomestiti pri obroku, ko dodajam briketom vodo in zelenjavo, je tudi mokro hrano, za poslastico pa sadje. Sedaj pa je nehal piti tudi mleko. Ne vem, če spije dl tekočine na dan. Ko je sam, sploh ničesar ne pije in ne je (mislim, da zato, ker notri ne kaka in lula in noče, da bi ga potem tiščalo). Na sprehodih je vsaj trikrat na dan ali večkrat.
Smrček ima zelo suh in me skrbi, saj tudi, ko mu želim nakazati, da bi pil, noče. Vodo mu menjam vsaj trikrat dnevno, posodo takrat tudi umijem, da ni umazana. Lula veliko, prebavo ima urejeno in brez problemov. Skrbi me, ker ne vem, če je normalno, da nima mokrega smrčka, njegov je res suh (ni pa topel).
Drugače ne kaže nobenega znaka bolezni, je zdrav, igriv in nadvse vesel kuža.
Urška

Odgovor:
Količina dnevno popite tekočine se od psa do psa razlikuje, nekateri pijejo več, nekateri manj. Manjši psi bodo v primerjavi z večjimi popili manj. Nekaj tekočine gotovo dobi s hrano in če je zdrav in živahen, ni nobene bojazni glede pitja. če ima vodo vedno na voljo, bo sam odšel do nje, ko bo začutil žejo. Ne silite ga s pitjem, naj samostojno odloči, kdaj bo pil in kdaj ne. Suh smrček ima verjetno zaradi suhega zraka v stanovanju in to ni povezano s pitjem vode.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred dnevi se mi je izgubil pes. Od takrat samo še neutolažljivo jočem. Povejte mi, po kolikšem času se pes še lahko vrne domov, koliko poti lahko prehodi, zakaj se zgubi na domačem terenu?

Odgovor:
Zanimivo vprašanje, na katerega pa je nemogoče točno odgovoriti. Vrnitev psa je odvisna od mnogih dejavnikov, na katere nimate nobenega vpliva. Možno je marsikaj, tudi vrnitev po nekaj mesecih in mnogih pretečenih kilometrih, čeprav je tak scenarij pri nas skoraj nemogoč. Dlje ko psa ni, manj možnosti je za vrnitev. Ne želim vas strašiti, toda izgubljenemu psu se lahko pripeti sto in več zgod in nezgod. Ceste, divjad, pomanjkanje hrane, hudobni ljudje, vse to psu otežuje ali celo onemogoča daljše preživetje stran od doma.
Odgovor na drugo vprašanje, zakaj se pes izgubi (jaz bi rekel odide) na domačem terenu, je enostavnejši. Premajhen nadzor nad njim, spuščanje z vrvice, kadar pes ni dovolj ubogljiv, možne goneče psice v okolici, drugi vabljivi dejavniki, ki psa spodbudijo k odhodu od vas, pa mogoče tudi negativni dejavniki, ki ga prav tako spodbudijo k potepu, načrtovana kraja psa, ipd. Mnogi mislijo, da pes do vsakega cm pozna teren, kjer ponavadi hodijo in da bo znal najti pot domov. Teren res pozna, toda največkrat psi odtavajo precej dlje od zadnjega poznanega orientirja. In tudi ni nujno, da bo pes znal nazaj po poti, čeprav z njim vsak dan tam hodite. Ni tako enostavno, da bi lahko rekli "saj aktivira nos in lahko zavoha pravo pot".
Ne poznam okoliščin, v katerih je vaš pes odšel, zato vam kaj bolj natančnega ne morem napisati. Lahko pa opozorim, da je potrebno na sprehodu biti pozoren, psa ne odpenjati s povodca, če mu ne zaupate oz. če ni dovolj ubogljiv.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo skoraj 2 leti staro psičko pasme višavski terier. Pred 4 tedni smo jo prvič parili. Vse je bilo OK, prejšnji teden pa je psička začela zavračati hrano. Hranimo jo z briketi, občasno dobi še kakšen pasji priboljšek (mlečni bombonček, bikovko ipd.) V bistvu je tako, da ji briketi ne dišijo več, sem ji pa za "test" v nedeljo k briketom primešala malo tunine in je vse takoj pojedla. Tudi priboljške z veseljem pograbi, le do briketov ji ni. Je pa očitno lačna, ker prej nikoli ni prosila za hrano, zdaj pa samo gleda, kdo kaj je in se takoj vsede zraven ter čaka, če bo kaj dobila.
Tudi sicer se mi zdi, da je malo drugačna kot ponavadi, kot bi bila depresivna. Postala je bolj občutljiva, zadnjič je mož ni spustil v kopalnico, medtem ko je bil notri in je malo udaril po vratih z notranje strani, ker je popraskala po le-teh, pa je bila tako užaljena in prestrašena, da je kar bežala pred njim, ko je prišel ven.
Naj dodam, da je še nihče ni nikoli udaril, niti kakorkoli drugače kaznoval.
Kadar gremo ven, je normalno aktivna, tudi ven gre z veseljem, le non stop ovohava vse na poti, pa lula po 2 krat na krajšem (20 min) sprehodu, kar prej ni (razen med gonitvijo).
Sprašujem, če je takšno obnašanje normalno v primeru, da je psička breja? Zagotovo ne morem trditi, da je breja, saj se pri 4 tednih še ne vidi.
Gre za kakšno povezavo ali se to sploh ne bi smelo dogajat? Naj psičko peljemo k veterinarju?
Nataša

Odgovor:
Pogostejše uriniranje je lahko znak brejosti, ker se maternica poveča in pritiska na mehur. Tudi sprememba vedenja je lahko posledica brejosti. Odklanjanje hrane pa ni ravno med najpogostejšimi značilnostmi brejosti, čeprav je seveda tudi lahko povezano s hormonskimi spremembami v telesu. če je psička breja, mora dobivati dovolj kakovostne hrane, zato morate najti "recept", da bo hrano pojedla. Že sami ste ugotovili, da z manjšimi dodatki težav ni. Zaradi tega ji med brikete primešajte majhno količino vsebine iz kakovostne konzerve, lahko zelenjavo, skuto, ribe, ipd. Priporočljivo je tudi, da dnevno količino hrane razdelite na dva obroka, enega naj dobi zjutraj, drugega zvečer. Priporočam pregled pri veterinarju, ki bo ugotovil, če je breja ali ne.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred kratkim sem posvojila manjšega mešanca iz zavetišča. Star naj bi bil okoli pet let. Kuža je zelo prijazen do ljudi, problem pa nastane, ko na sprehodih srečava druge pripadnike njegove vrste. Do nekaterih je prijazen, nekatere bi pa z veseljem napadel. Trenutno se s tem ubadam tako, da ga poskušam zamotiti, če pa ne gre, se od drugega psa obrneva za 180 stopinj, pri čemer dodajam besedo ne oz. ne sme. Ker nimam izkušenj s takimi psi vas prosim za nasvet.
Aljona

Odgovor:
Vaše ravnanje je pravilno, vendar bo za napredek potrebno veliko časa in vztrajnosti. Vzporedno z vsakdanjim "treningom" si morate pridobiti tudi dovolj avtoritete, da bo kasneje upošteval samo vašo prepoved. Za bolj natančne napotke bi bilo potrebno psa videti, določiti njegov značaj in na osnovi tega pripraviti program nadaljnjega dela. če želite obširna navodila za delo s psom, se po predhodnem dogovoru (041 683 411) lahko oglasite na svetovalni uri.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Sem novopečena lastnica 4-mesečnega križanca med maltežanom in shih-tzujem. Zanima me, pri kateri starosti se psom običajno ustavi rast?
Mateja

Odgovor:
Intenzivna rast se na splošno začne upočasnjevati okrog sedmega, osmega meseca, potem je razvoj bolj usmerjen v oblikovanje končne podobe telesa. Rast se ustavi okrog leta starosti. Pri večjih pasmah se po intenzivni rasti počasno pridobivanje višine lahko nadaljuje celo do leta in pol starosti. Na pogled rasti skoraj ne zaznamo. če merimo psa na primer pri starosti enega leta, potem pa meritev ponovimo pri starosti 15, 16 mesecev, bomo opazili, da je zrasel za 1 cm (primer). Med pasmami so seveda razlike, tudi znotraj ene pasme nekateri rastejo hitreje, nekateri počasneje, pri nekaterih se rast dokončno ustavi prej, pri drugih malo kasneje.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
S partnerjem si zelo želiva psa, vendar imava nekaj zadržkov. Med njimi je najpomembnejši ta, da si čez kako leto, dve želiva lastnih otrok. Zanima naju, ali bi se po vašem mnenju dalo usklajevati psa in majhnega otroka? Naj še povem, da živiva v dvosobnem blokovskem stanovanju, zato si želiva manjšega psa, želiva pa si ga posvojiti. če za odgovor potrebujete natančnejše podatke, bom z veseljem povedala vse potrebno.

Odgovor:
S pravilnim ravnanjem in pravilno pripravo psa na prihod novega družinskega člana, problemov ni. Seveda pa mora biti pes že pred tem dobro vzgojen in neproblematičen.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Z Emmy (Coton de Tulear, 5.5 mesecev stara psička) imava težavo. Menim, da se pretirano pogosto praska po glavi, za ušesi in po čeljustih, tako na levi, kot na desni strani glave. Sprava sem pomislila, da jo moti repek na glavi - sedaj ji ga več ne delam, obnašanje pa se ni spremenilo. Druga misel mi je bila menjava zobkov, da jo bolijo dlesni in se zato praska, pa je tudi ta prehod v večini že minil. Bili sva pri veterinarju in je pogledal ušesa, ki pa nimajo toliko malsa, da bi se zaradi tega praskala, tudi analni kanali naj bi bili v redu. Vzrediteljica me je vprašala glede kontaktna z mucami - doma nimamo muc, nekaj jih srečamo zunaj, vendar brez direktnih kontaktov, dvakrat je bila na obisku pri gospej, ki ima dve muci v stanovanju, mislim pa da nista prišli v direkten kontakt. Pri veterinarju je pred dvema dnevoma dobila blago dozo kortizona, vendar se praskanje še kar nadaljuje. Opazila sem, da ima po glavi majhne hrastice, ne morem pa oceniti, ali so nastale kot ranice zaradi praskanja ali pa se morda zaradi njih praska, lahko pa rečem, da se praska tudi na mestih, kjer so te hraste. Glede na starost ji dajem prazinon na razliko mesec in pol dni, zunanjih zajedalcev tudi nima. Hranim jo z briketi Royal Canin mini junior, trikrat tedensko dobiva 1/4 tablete vitaminov V25 (Canina) in enkrat tedensko kapsulo svetlinovega olja. Ostala hrana je poli salama ali hrenovka, sir kot priboljški pri mali šoli za pse, drugega ji ne dajemo v velikih količinah, le kot kakšen priboljšek npr. košček hruške ali za obliznit prst od paštete, kar je pač na našem jedilniku in jo želimo malo pocrtati... Njeno praskanje pa opažam že kar veliko časa, mislim da bi lahko rekla, da že več kot mesec dni.
Nataša

Odgovor:
Tole je vprašanje za veterinarja. On je pristojen za preiskave, določitev prave diagnoze in zdravljenje.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
čez nekaj dni se bo naši petčlanski družini pridružila tri mesece stara mešanka med škotskim in nemškim ovčarjem. Imamo zelo velik vrt, ki na žalost ni ograjen, zato smo zanjo naredili boks in dobro izolirano uto. Dogovorili smo se, da bo imela vstop v spodnje prostore hiše, v kateri je tudi otroška igralnica, ponoči pa bo v boksu. Zelo radi bi jo navadili, da bi se zadrževala okoli hiše tudi, ko bi bila izpuščena, vendar ne vemo kako.
Pa še nekaj. Ko smo jo šli pogledat, je bila zelo plašna in se je otrok skoraj malo izogibala, šele proti koncu obiska nas je prišla malo povohat. Lastnica je rekla, da je že po naravi precej plašna. Zato bi vas prosila za nasvet, kako postopati, če bi se nas bala tudi, ko bi jo pripeljali domov.

Odgovor:
Psičke ne boste navadili, da bi bila lahko dlje časa sama na neograjenem vrtu. Psom postane dolgčas in hitro si najdejo svojo zabavo v soseščini. Problem bi bil tudi v času gonitve (priporočam sterilizacijo), saj bi k njej lahko prišli vsi okoliški samci. Torej na to pozabite in če je možno, postavite ograjo. če postavitev ograje ni mogoča, se boste morali z njo veliko ukvarjati, jo voditi na sprehode in je ne pustiti samevati v pesjaku oz. jo imeti samo za igračo otrokom. Najbolje bi bilo, da bi bila psička stalno v hiši, ven pa bi jo redno večkrat dnevno vodili na sprehode.
Ko bo psička prišla k vam, ne silite vanjo, pustite, da bo sama prevohala novo okolje in da bo sama iskala stik z vami. Pomagate si lahko z igračko. Otroke poučite, kaj lahko in kaj ne. če so še majhni, jih nikoli ne pustite same s psičko. Otroci so pri igri z živaljo lahko zelo grobi in ker je psička plašna, se kombinacija grobosti do nje in njene plašnosti skoraj gotovo lahko razvije v agresivne odzive. Ko bo počivala, jo pustite na miru, ne vznemirjajte je, enako tudi med hranjenjem. Otroci naj se z njo igrajo nežno, naj ji mečejo žogice, naj se ji skrivajo, nikakor pa ne dopustite nobenega ščipanja, vlečenja za okončine in rep, za uhlje, preganjanja, nadlegovanja in draženja.

Odgovarja: Martin Simončič