Vprašanje:
Imam mešanko med labradorko in ? (staro malo več kot eno leto), ne vem natančno, saj smo jo lani marca prinesli iz zavetišča. Je pa drugače izrezana labradorka in nadvse prijazna, kot da bi jo imeli od majhnega. Je zelo ubogljiva in na sploh super. Na začetku je bila precej boječa, kar je po svoje razumljivo, saj ne vemo, kaj vse je prestajala. Stanje se je od takrat pa do danes dokaj lepo popravilo. Psička se je navadila na svoj novi dom in do pred kratkim skorajda ni bilo težav. Bile so tu in tam kakšne male fobije, a nič strašnega in hudo motečega.
Zadnja dva tedna, ko je potrebno ven iz pesjaka ali hiše na sprehod ali zadaj na vrt, postaja to največji problem. Ne vedno, saj gre včasih brez težav. Kakor jo "prime", bi lahko rekla. Včasih že samo pot do vrta za hišo skoraj da ni več mogoča. Gre nekaj metrov, nakar se ustavi, pogleda v zrak in konec, panika, ... brž steče, bodisi v svojo uto ali proti garaži v hišo. Le kaj vidi, čuti ta psička? To se dogaja tako podnevi kot ponoči. Skratka, boječe tava po dvorišču.
Poleti se je bala balonov, ki so preletavali nad našo hišo in tak strah razumem, ne razumem pa to, da jo je strah nečesa nevidnega. Jo skušam zamotiti z igro. Nekaj časa se zamoti, potem pa konec.
Ali pa je potrebno na sprehod. Iz dvorišča noče na cesto, se uleže na dovoz in sploh noče naprej. Ji moram sprednje tačke dvigniti, jo tako rahlo povlečt. Potem, ko sva na cesti, pa gre sama naprej brez težav, kot da se ni nič zgodilo. Ne boji se avtomobilov ali česa podobnega.

Odgovor:
Očitno je v njej še vedno asociacija na dogodek, ob katerem se je ustrašila. Zaradi tega pogleda, če ni spet kaj "nevarnega" blizu. Ne pomilujte je, bodite odločni in ji s svojim vedenjem pokažite, da se nima česa bati. Lahko jo sicer zamotite z igračo ali čim drugim, toda ob tem bodite zahtevni in uveljavite svojo voljo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4-letno psičko Lotti, pasme beli višavski terier. Ker živi pri starših (saj bi bila med tednom pri meni do 18ih sama) jo ob vikendih in dopustih vzamem k sebi (v svoje stanovanje), saj je zelo razigrana in vesela vsakokrat, ko je z menoj. Zanima me, kakšne posledice oziroma prihodnost za psičko ima lahko to, da je ob nedeljah zvečer otožna in noče nazaj k staršem, saj se jaz z njo res neprestano ukvarjam. Lotti se me močno drži s krempeljčki, včasih tudi trese, predvsem pa me otožno gleda. Zato se tudi obiskov doma med tednom raje izogibam, saj je vsakokrat zelo razočarana, če je ne morem vzeti s seboj. Starša dobro skrbita za Lotti, toda vseeno me skrbi. Bi bilo morda bolje, če bi živela z menoj? Toda moj službeni čas je od 8ih do 18ih in v tem času bi bila popolnoma sama.

Odgovor:
Odgovor ste lahko slutili že vnaprej. Za psičko je med tednom veliko bolje poskrbljeno pri vaših starših, saj bi bila pri vas praktično ves dan sama. Morda vzpodbudite starše, da bi se z njo več igrala in ukvarjala. Ali pa ji vi med vikendom namenite malo manj pozornosti, saj verjetno s tem malo pretiravate. Psi se najbolj "oklepajo" tistega, ki jim najbolj streže. Seveda je psička razočarana, ko jo njen "butler" odpelje v realnost in se počuti prikrajšano za vso vašo pozornost. Majhna sprememba v vedenju obeh strani do psičke lahko problemček hitro odpravi.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in dva meseca staro pekinčanko Mišo. Danes smo jo parili prvič. Zanima me, kako je s kopanjem psičke v času brejosti in če je potrebno kaj posebej paziti na psičko? Psička je čistokrvna in psiček tudi. Ali so pri kotitvi lahko kakšne težave in koliko imajo ponavadi mladičev?

Odgovor:
Ponovno eno izmed vprašanj, ob katerih se vedno vprašam, če so ljudje res tako neodgovorni. Pariti pekinčanko (ali katerokoli drugo psico) pri 14. mesecih starosti je zelo neodgovorno, predvsem pa brez spoštovanja in pravega odnosa do psičke. Ali res ni možno najprej pridobiti kakega strokovnega mnenja ali vsaj prebrati nekaj člankov na to temo. Očitno je težko, saj ljudje najprej parijo, potem pa sprašujejo.
Pri kotitvi so težave zelo mogoče, morda bo potreben celo carski rez. Koliko mladičev imajo pekinčanke, sploh ni pomembno, razen če že štejete eure. Predlagam vam, da se z veterinarjem dogovorite, če bo v času kotitve potrebno posredovanje. Sicer pa je treba na psičko med brejostjo bolj paziti, potrebuje kakovostno hrano, v drugi polovici brejosti naj bo hrana močnejša. Če kupujete industrijsko, naj takrat dobi hrano za breje psice ali za mladiče. Sprehodi naj bodo večkrat dnevno, vendar vedno krajši in ne preveč živahni. Kopanje, razen izjemoma, ni priporočljivo, posebno ne v drugi polovici brejosti. Lahko jo očistite s suhim šamponom ali peno, kajti med kopanjem se lahko prehladi.
Upam, da boste v času do kotitve pridobili dovolj informacij, da boste z mladiči in psičko po kotitvi sploh znali pravilno ravnati in da boste za vse ustrezno poskrbeli.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 8 mesecev starega samčka nemške doge, ki že dalj časa je tako iztrebke drugih psov in mačk kot tudi lastne. Zraven hrane Royal Canin Junior mu vsak dan dajem tudi kvasove tablete zaradi vitamina B, vendar se stanje ne izboljša. Kaj mi lahko svetujete?

Odgovor:
Vzrok za žretje iztrebkov je lahko pomanjkanje nekaterih nujnih snovi ali pa razvada. Korenine žretja iztrebkov segajo daleč nazaj v naravo, toda naši domači psi so preskrbljeni z vsem potrebnim, zato tako vedenje uvrščamo med neželena. Poleg tega lahko pes z iztrebki okuženega psa zaužije tudi jajčeca črevesnih zajedalcev. Če pes žre iztrebke že dlje časa, nobena graja ne bo pomagala, niti odvračanje samo s prepovedjo. Edini način za rešitev problema je preprečevanje ali ugotovitev pravega vzroka.
Z veterinarjem se posvetujte o prehrani. Med hranami so namreč razlike glede absorbcije v telesu in če pes iz hrane ne počrpa vseh potrebnih snovi, je vzrok problema tukaj. Prav tako se posvetujte glede vitaminsko-mineralnih dodatkov prehrani, ne dajajte nekaj na pamet. Predoziranje lahko vodi v resne težave. Dosledno odstranjujte njegove iztrebke. Na sprehod ga vodite na krajši vrvici in mu tako onemogočite "hitro prehrano". Doma naj ima vedno na voljo dovolj žvečilnih predmetov.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 8 mesečnega shi-tzuja, ki izredno malo pije. Ko sem opazila to (takoj, ko sem ga iz legla prinesla domov), sem mu zraven vode ponudila tudi mleko (zmešano z vodo) in je pil potem samo to. Tekočino mu skušam nadomestiti pri obroku, ko dodajam briketom vodo in zelenjavo, je tudi mokro hrano, za poslastico pa sadje. Sedaj pa je nehal piti tudi mleko. Ne vem, če spije dl tekočine na dan. Ko je sam, sploh ničesar ne pije in ne je (mislim, da zato, ker notri ne kaka in lula in noče, da bi ga potem tiščalo). Na sprehodih je vsaj trikrat na dan ali večkrat.
Smrček ima zelo suh in me skrbi, saj tudi, ko mu želim nakazati, da bi pil, noče. Vodo mu menjam vsaj trikrat dnevno, posodo takrat tudi umijem, da ni umazana. Lula veliko, prebavo ima urejeno in brez problemov. Skrbi me, ker ne vem, če je normalno, da nima mokrega smrčka, njegov je res suh (ni pa topel).
Drugače ne kaže nobenega znaka bolezni, je zdrav, igriv in nadvse vesel kuža.
Urška

Odgovor:
Količina dnevno popite tekočine se od psa do psa razlikuje, nekateri pijejo več, nekateri manj. Manjši psi bodo v primerjavi z večjimi popili manj. Nekaj tekočine gotovo dobi s hrano in če je zdrav in živahen, ni nobene bojazni glede pitja. Če ima vodo vedno na voljo, bo sam odšel do nje, ko bo začutil žejo. Ne silite ga s pitjem, naj samostojno odloči, kdaj bo pil in kdaj ne. Suh smrček ima verjetno zaradi suhega zraka v stanovanju in to ni povezano s pitjem vode.

Odgovarja: Martin Simončič