Vprašanje:
Zanima me, kako psa naučiti, da uporablja WC?
Sandi

Odgovor:
Niste napisali starosti psa, ali gre za samičko ali samca. Psičko bi s pravilnim in doslednim učenjem morda naučili uporabljati "pasji WC", samca je skoraj nemogoče naučiti oz. ga je možno naučiti le v določenih okoliščinah. Samec namreč pri uriniranju nikoli povsem ne izprazni mehurja, ampak teritorij označuje s posameznimi curki urina. Do spolne zrelosti bi še nekako šlo, potem pa verjetno ne več. če bi bil navajen potrebe opravljati v stanovanju oz. v WC, bi takrat prav gotovo začel označevati celotno stanovanje. Ne ubadajte se z vprašanjem, kako naučiti psa uporabljati WC, raje ga naučite potrebe opravljati zunaj.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred štirimi dnevi sem kupila 8 tednov staro zlato prinašalko. Poleg sem že dobila vrečko briketov za mladičke. Ker različni viri priporočajo različne načine hranjenja psičke, vas prosim, če mi lahko poveste s kakšno hrano je najbolje da jo hranim. Ji lahko brikete namočim v razredčeno juho? Ji lahko dam kakšen košček mesa iz juhe, kljub temu, da je to dvoje slano? Prosim, da mi svetujete, saj jo želim primerno hraniti in ne želim, da bi jedla samo pasje brikete. Tudi meni ne diši dunajski zrezek vsak dan. Koliko časa približno bo psička potrebovala, da bo ločila mene kot lastnico od drugih ljudi. Ko greva na sprehod želi tega nadaljevati z vsakim, ki jo poboža.
Zlatka

Odgovor:
Predlagam vam hranjenje s kakovostnimi briketi, konzervami, ostalo pa naj bo dodatek. Briketirano in konzervirano hrano kupujte v specializiranih trgovinah, izbirajte med hranami super premium ali premium razreda, do približno enega leta starosti ji dajajte brikete za mlade pse (junior); konzerve izberite med tistimi, ki imajo visoko vsebnost mesa. Na našem tržišču se tudi dobijo konzerve s 60 ali več procenti mesa. Malo vsebine iz pločevinke dodajte obroku briketov, prelijte z manjšo količino tople vode (vode naj bo toliko, da se na dnu naredi cca 1 cm "omake"), dobro premešajte in ji ponudite. Včasih ji v obrok lahko primešate tudi sesekljano surovo zelenjavo ali dodate malo riža, makaronov, kosmičev, polente ipd. Ti dodatki naj ne presegajo 20 % količine posameznega obroka. Občasno naj dobi skuto, dvakrat tedensko ji lahko primešate surov jajčni rumenjak, tudi kakšen ostanek vaše hrane lahko "pade" v njeno skledo, vendar ne sme biti preveč začinjen. Hrano, ki ji jo boste dajali, naj vedno dobi v svoji posodi, ne hranite jo od mize, čeprav ji boste namenili kakšen košček z vašega krožnika.
S psičko se veliko igrajte, skozi igro jo učite dovoljenih in nedovoljenih dejanj, gradite si avtoriteto, pri vsaki prepovedi ali dovoljenem dejanju bodite dosledni in vztrajajte toliko časa, da dosežete želeno. Pri srečanjih z drugimi ljudmi jo zamotite z igračo, drugačnim glasom, piskom ali priboljškom. Njeno pozornost z drugih ljudi preusmerite nase, učite jo tudi prihajanja na klic. Zdaj je v tisti starosti, ko se psom "odpre svet", radovedni so in če nimajo še slabe izkušnje, bo vsaka živa stvar zanimiva, postajajo bolj samostojni in neodvisni. Prav zato jo morate na vsakem sprehodu učiti, seveda pa ji morate omogočiti tudi stike z drugimi živalmi in ljudmi. če se bo v vaši družbi počutila najbolj varno, če se boste z njo vi največ igrali, jo učili, prepovedovali in zahtevali, bo hitro razumela, kdo je njen glavni "šef".

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zadje čase pogosto prebiram vaš portal in sem presenečena, ker je toliko koristnih podatkov zbranih na enem mestu. Osebno bi potrebovala bolj specifičen nasvet, zato sem se odločila, da vam pišem.
Sem lastnica 6 let stare dalmatinke Peline. Psičko sem si želela že od otroštva in ko sem imela svoj denar, sem ga najprej porabila za mojo Pelino. čudovita je in zelo postavna. Stvari pa so se kmalu zapletle. S komaj 8 mesecev staro sem šla na sprehod po stranski cesti, ob kateri so lastniki imeli privezanega podivjanega nemškega ovčarja. Tokrat pa ni bil privezan in mi je psičko "raztrgal" tako, da sem jo morala odpeljati v ambulanto na šivanje. Kmalu po tem neljubem dogodku je Pelina napadla svojo najboljšo "prijateljico" jazbečarko. Zaradi notranjih krvavitev je jazbečarka, ki smo jo imeli že 12 let poginila. Od takrat Peline nisem upala več imeti na prostosti in je zmeraj v boxu ali na povodcu. Tudi, če smo vsi zunaj, je na povodcu, ker ko zagleda psa, ponori in nikogar ne posluša in ne uboga. Zadnje čase je postala agresivna tudi na tekače in kolesarje. Sama tehtam 50 kg in jo težko obvladam, tako da je kljub temu da je bila na povodcu, skočila v delavca na cesti in ga vgriznila v roko. Nisem pristaš nagobčnikov, ker se v tem primeru ne more braniti, če jo kak potepuh, ki jih pri nas ne manjka, napade. Predlani smo jo pripustili v upaju, da se bo po brejosti malo umirila in se zaradi mladičkov navadila na bližino drugih psov. Bila je skrbna mamica in dobra psička, vendar pa samo za svoje mladičke. Zadnje čase je res nemogoča. Pričeli smo jo z avtom voziti na oddaljen travnik, da se tam v miru lahko sprehaja, ampak če med prevozom gre po cesti pes, se tako zažene v zadnje okno in laja in nori in cel avto je njen. če sva sami doma v hiši, je čisto drug pes. Mirna, lena, poslušna... Samo, saj veste kako je pustiti dalmatinca samega v hiši. Vse obrne na glavo. Občutek imam, da blazno trpi in ona in mi, ker smo živčni in moramo ves čas paziti, da niso odprta kakšna vrata, da je ovratnica dobro zategnjena, da ne pride po cesti kak pes, ko jo imamo zunaj... če hoče biti na zraku, mora biti v boxu in je za vsak korak odvisna od nas. Doma mi prigovarjajo, da bi jo usmrtili, ker si ne predstavljam kakšni stroški so lahko, če še koga ugrizne, da zagotovo trpi, ker je vedno zaprta, ker nikoli ne more prosto teči, itd. Rada bi se prepričala, če se s takim psom res ne da več kaj narediti in mu pomagati, kajti ko me gleda s svojimi rjavimi očki, si mislim, da mora biti človek, ki bi jo lahko usmrtil, prava golazen.

Odgovor:
Predlagam vam strokovno pomoč, saj na osnovi nekaj stavkov z napotki celotnega problema ne boste mogli odpraviti. Potreben bo natančen načrt ravnanja in dela ter vaše sodelovanje. Lahko me kontaktirate na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo psa mešančka, starega 2 leti. Vzeli smo ga v zavetišču, ko je bil star 3 mesece. Do 1 leta se je do drugih psov obnašal kar v redu. Zadnje leto pa je do vsakega napadalen. Naježi se, renči. Večjih se boji in se naježi od strahu in tudi laja, na manjše bi se pa kar spravil. Ponavadi je tako, kadar je na povodcu. V naselju pa ne more biti kar spuščen. Kadar grem kam na sprehod v naravo, vedno gledam, če ni kje v bližini kakšen pes. Drugače je pa prijazen, še kar poslušen. Imamo ga v stanovanju in je kot družinski član. Dali smo ga tudi kastrirati, pa ni nič bolj umirjen.
Katarina

Odgovor:
Za lažje vodenje priporočam "halti" ali povodec "gali". V bližini drugih psov pridobite njegovo pozornost, ukvarjajte se z njim in ostale povsem ignorirajte. Vsak dan z njim vadite čim več poslušnostnih vaj. Uveljavljajte svojo voljo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma že imamo psičko mešanko staro, 7 let. Je pridna, uboga (sicer bolj očeta, ker ji tudi on daje hrano), vendar je včasih preveč agresivna, celo ko dobi kost, zna zelo renčati, če ji jo vzameš in je tudi preveč bojezljiva. Psičko smo dobili, tako da so jo eni ljudje našli nekje, mi pa smo jo vzeli v naš dom. Kmalu bomo dobili še enega psa - psičko staro 8 tednov. Psička bo pasme zlati prinašalec. Naša pšička in zlata prinašalka sta se sicer že srečali na domu mlajše, vendar odziv ni bil najboljši, saj se je mlajša začela igrati z našo psičko in ta je pokazala zobe, kasneje pa je vsaj dvakrat zarenčala na njo. Zdaj me zanima, kako naj prinesemo maljšo psičko domov? Ali naj ju pustimo same, da se "spoprijateljita", čeprav naša psička ni družaben pes? Za spanje in hranjenje smo mislili imeti isti boks za obe, pač bosta dve uti v tistem boksu. Je to pametno?
Kaj nam svetujete glede na to, da prvi odziv ni bil najboljši, čeprav ni bilo na domačem dvorišču? Zna se tudi zgoditi, da bomo samo z mlajšo psičko šli na sprehod. Ali je to dobro? Drugače pa smo mislili, da bi se še vedno s starejšo ukvarjal oče, saj njega najbolj spoštuje, z mlajšo pa bi se ukvarjala jaz - stara 24 let. Je tako dobro? V raznih knjigah sem prebrala, da znajo biti problemi, če sta obe psički. Potem sem spet slišala, da je v redu, če je naša psička že starejša... itd. Ne vem. Prosim, če mi svetujete, kako pripeljati novo psičko domov, ali biti zraven, kaj delati...?
Martina

Odgovor:
Predlagam vam, da drugi stik med njima opravite na povsem nevtralnem terenu, daleč od vašega doma. Obe naj bosta na začetku na povodcu, ne dajajte jima nobenih igrač ali priboljškov, niti mlajše ne božajte. Ko boste videli odziv starejše in če bo po vaši presoji pozitiven, ju odpnite. Ne silite ju skupaj, pustite, da bo ena ali druga pokazala radovednost. Vzemite si dovolj časa, sprehajajte se in pustite psičkama, da sami prideta skupaj. Ves čas pa ju morate neprekinjeno opazovati in nadzorovati. Kasneje se z obema odpravite domov. Že pred tem pripravite pesjak tako, da bo imela vsaka svoj ločen prostor. Glede na odziv starejše psičke na tujem terenu bo mogoče malo težav in če bi se odzvala agresivno, boste morali vi kot vodja stvari odločno urediti. Na sprehode lahko hodite z obema ali samo z eno in potem z drugo. Razmislite tudi o morebitni sterilizaciji mlajše.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo mlado leglo yorkshire terrieriev, stare so 2 meseca. Po dežju so na travniku pred hišo zrasle majhne bele gobice, spominjajo na šampinjone, vendar je steblo tanjše. Med igro je ena od psičk izpulila in pojedla del gobice. Zanima me, kaj lahko storimo v takem primeru?

Odgovor:
Praviloma psi gob ne prebavljajo dobro oz. so za njih neprimerne in tudi užitne gobe so za njih strupene. Kadar gre za zelo majhno količino, težav ni, če pa požrejo več, je včasih potrebno tudi izpiranje želodca. Upam, da je z vašo psičko vse v redu.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam vprašanje glede sprehodov z mojo psičko. Stara je 5 mesecev, dobili pa smo jo kot 2-mesečno psičko. Vedno je lepo hodila na sprehode in uživala, čeprav smo jo prvi mesec vodili po 2 krat na dan. Zadnje čase pa se na sprehodih zelo nenavadno obnaša. Zelo vleče na vrvici, celo tako zelo, da jo močno davi in spušča nenavadne glasove. Zdi se mi, da bi rada tekla, saj je pred hišo pogosto prosta in uhaja do sosedov. Ji pustimo preveč svobode? Kaj naj naredim, da ne bo več vlekla, saj me je strah, da se ji kaj zgodi, oz. da dobi poškodbe zaradi močnega vlečenja? Res smo že obupani, zato vas prosim za nasvet.
Špelca

Odgovor:
Psička je še zelo mlada in zdaj je še čas, da jo naučite hoje brez vlečenja. če se bojite, da se preveč davi, uporabite oprsnico ali pa halti, ki vlečenje preprečuje. Takoj ko bo potegnila naprej, se ustavite in stojte pri miru tako dolgo, da povodec ne bo več napet. Potem pojdite naprej in se takoj spet ustavite, ko bo povodec napela. Na začetku boste morda naredili le korak ali dva, potem pa bo počasi začela razumevati, zakaj ne pride nikamor in prehojena pot brez napetega povodca se bo začela daljšati. Bodite vztrajni in ne obupajte v dveh dneh.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Mene pa zanima, pri katerem letu starosti je priporočljivo začeti uporabljati zategljivo opasnico? Veste za kakšno specializirano trgovino za male živali, razen za Mr. Pet in Tačka? Obstaja še kakšna druga trgovina?

Odgovor:
Ali mislite zatezno ovratnico? če je tako, je nošenje take ovratnice odvisno od načina uporabe. Kadar se je ne uporablja za kaznovanje in cukanje, jo lahko ima že mladič. Moje mnenje je, da noben pes ne potrebuje zatezne ovratnice, kajti prav vse ga lahko učimo in naučimo tudi z navadno ovratnico ali brez nje.
Trgovin za živali je v Ljubljani kar nekaj, ena izmed njih je tudi Gali&Nika na Linhartovi 66, kjer vam bodo tudi svetovali.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me, ali nam lahko sosed prepove, da bi imeli psa? Zanimamo se za velikega švicarskega planšarskega psa. Živimo v lastni hiši z dokaj velikim vrtom. Je potreben pesjak ali zadostuje le koča in ograjen vrt? Je res, da v času, ko je sam, ne grize čevljev, copatov in podobno? Kako je s šolanjem?

Odgovor:
Vsako pretirano lajanje je motenje sosedov, ponoči pa tudi motenje nočnega reda in miru. Zaradi lajavcev redno prihaja do medsosedkih sporov in problemov. če boste res kupili velikega švicarskega psa, mu postavite velik pesjak z izolirano uto, nad katero naj bo še dodatna streha. To naj bo njegovo pribežališče, zavetje in prostor za počitek in spanje. če imate okrog vrta dobro ograjo, so vrata pesjaka lahko stalno odprta, da bo imel pes še več prostora. Nekateri psi grizejo predmete, nekateri jih ne. In če jih bo vaš grizel, ga boste morali tega odvaditi. Tudi za švicarje se priporoča obisk dobre pasje šole, najprej tečaja za mladičke, potem pa še nadaljevanje. Psa je potrebno na nek način zaposliti in kaj je lepšega, če je najprej zaposlen s prijetnim učenjem, potem pa naučene veščine lahko vsak dan utrjujeta in nadgrajujeta.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pred sedmimi meseci smo kupili border collieja. S soprogom sva razmišljala nekako tako, da želiva psa z določenimi karakteristikami oz. lastnostmi, zato sva se odločila, da nabaviva čistokrvnega psa brez rodovnika.
Njegov oče ima rodovnik v Sloveniji, mater je pa psičar pripeljal z Irske, direktno od pastirjev, ki menda na svoj način skrbijo za selekcijo in ne vodijo natančnejših rodovnikov. Naj pojasnim, da je omenjeni psičar, od katerega sva psa kupila, tudi sam pastir z ovcami, ki pse vzreja predvsem za potrebe pastirjev.
Našega kužka šolamo v agilitiju in izkazalo se je, da je kuža izredno nadarjen, dobro učljiv, igriv, hiter, elegantni skoki itd. Skratka, pes kaže odlične dispozicije. Tako so se začeli kolegi, s katerimi se srečujemo na poligonu, zanimati, da bi se dogovorili za paritev. Tokrat je pomanjkanje rodovnika seveda postalo ovira in nama je žal, da zadeve nisva uredila takoj na začetku. Poklicala sva psičarja ter ugotovila, da bi lahko priskrbel podatke - kopijo rodovnika psičkovega očeta in da bi eventuelno tudi z Irske lahko pridobili podatke v zvezi z materjo.
Zanima me, če bi se dalo na osnovi dokazil o starših oz. prednikih ter na osnovi strokovnih pregledov psa, s pomočjo Kinološke zveze Slovenije pridobiti rodovnik za našega psa.
Hanny

Odgovor:
Za nazaj rodovnika ni možno pridobiti. Vseeno pa povprašajte še na Kinološki zvezi Slovenije, Ilirska 27, Ljubljana, http://www.kinoloska-zveza.si.

Odgovarja: Martin Simončič