Vprašanje:
Imamo majhno kmetijo in rabimo novega psa. Radi bi imeli končno pasemskega, velikega in me zanima, kakšno pasmo (pes bi moral živeti zunaj)? Ali bi mi predlagali nemško dogo, bernca... Zanima me, ali lahko siva doga dobi vzrejno dovoljenje (glede na to, da ni priznana barva)?

Odgovor:
Za konkretno priporočilo določene pasme ste napisali veliko premalo podatkov, ki so zelo pomembni pri izbiri. Vedeti morate, da se bo potrebno s psom veliko ukvarjati ne glede na velikost, da ga bo potrebno vzgajati, učiti, se z njim igrati ter ga zaposliti. Navaditi ga bo treba na druge živali, da jih ne bo preganjal. Ali želite aktivnega psa ali hočete bolj lenobnega, ki bo večinoma ležal na dvorišču in opazoval. Sklepam, da prav veliko časa nimate, da bi ga lahko posvetili samo psu, kajti na kmetiji je vedno veliko dela. Ampak kljub delu boste morali najti dovolj časa, da boste psa vodili na sprehode, morda (zaželeno) tudi v pasjo šolo. Mogoče imate v mislih celo kako "delo", ki naj bi ga pes opravljal, mogoče pa želite imeti psa samo za sprostitev po napornem delu. Vsi taki podatki bi bili dobrodošli pri določanju pasem, ki bi bile za vaše razmere in želje primerne. Brez tega vam ne morem napisati "izberite to ali to pasmo", saj bi se verjetno po nakupu dejansko stanje povsem razlikovalo od vaših predstav in bi bili zelo razočarani.
S sivo dogo verjetno mislite na modro dogo, saj je barva le-te res bolj podobna sivi kot modri. Ja, dobi vzrejno dovoljenje.
Priznane osnovne barve nemških dog najdete pri opisu pasme.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 mesečnega pritlikavega pinča. Pojavile so se težave z ušeski - namreč, ves čas je kazalo, da bo imel prelomljena ušesa, zdaj pa je v nekaj dneh dvignil levo uho (vsak dan bolj pokončno), desno pa je popolnoma prelomljeno. Seveda mi je vseeno, kako jih bo imel, da sta le obe enaki. Problem je v tem, da je eno (skoraj) perfektno dvignjeno, drugo pa perfektno prelomljeno.
Slišala sem za obteževanje in previjanje ušesk, pa vas prosim, če mi poveste kaj več o tem in za katero varianto bi se vi odločili na mojem mestu?

Odgovor:
Za pokončno postavitev uhljev je še čas, vendar bi glede na stanje morali malo pomagati. V obdobju menjave zob se postavitev uhljev lahko rahlo poslabša, potem pa se stanje pri večini normalizira. Pomagate lahko tako, da mu večkrat dnevno po nekaj minut s prsti nežno masirate uhlja od korena do špice. S tem boste pospešili in ojačali prekrvavitev uhlja ter krepili hrustanec. Lahko pa se odločite za namestitev ušesne opornice v kombinaciji s povijanjem uhljev. O tem pa se posvetujte z veterinarjem ali izkušenim vzrediteljem.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Dlaka mojega zlatega prinašalca je kljub redni negi zelo nesijoča, pa me zanima, kako bi se to dalo izboljšati. Slišala sem že, da za to pomaga surovo jajce. Pa ni nič bolje.

Odgovor:
Na kakovost in sijaj dlake vpliva mnogo dejavnikov: prehrana, negovalna sredstva, negovalna oprema, sredstva proti zunanjim zajedalcem, dodatki hrani, gibanje, splošno zdravstveno stanje, starost, itd. V vašem vprašanju ni o teh stvareh nobenega podatka, niti ne vem, če je dlaka res slaba ali se vam tako samo zdi. Pri svetlejši barvi dlake se sijaj veliko težje opazi, kot pri temni barvi, zaradi tega mnogi mislijo, da dlaka njihovega psa ni dovolj lepa. če gre pri vašem psu resnično za nesijočo dlako, samo surovo jajce (samo rumenjak) ne bo pomagalo. Potreben bo celosten pristop, psu morate zagotoviti vse tiste pogoje, ki vplivajo na dlako. Analizirajte s čim ga hranite, šamponirate, krtačite, ali mu kaj dodajate, kakšne sprehode ima, koliko je star, dlako naj pogleda tudi nekdo, ki se na to spozna in vam bo znal povedati, če imate v svojem prepričanju prav ali ne. Na vprašanja s tako nepopolnimi podatki je nemogoče zadovoljivo odgovoriti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Smo lastniki 10,5 mesečnega Aljaškega malamuta z imenom Kimy. Povsem normalno se razvija, saj ima pri svojih 68 cm plečne višine 44 kg in je v dobri kondiciji (po ugotovitvah veterinarja). Danes smo bili tudi na rentgenskem slikanju kolkov, pri čemer je veterinar ugotovil, da so Kimy-evi kolki BP in ni nobenih znakov displazije kolkov.
Edina stvar, ki nas zelo moti, pa je Kimyjevo nenavadno sedenje. Namreč, ko pes sede na zadnjo plat, ima zadnje noge in bedra obrnjena navzven - tako imenovani "kravji stav". Taka "poza" se pojavlja le ob sedenju, ne pa tudi ob ležanju ali ko pes stoji. Bral sem, da je "kravji stav" napaka, katero bi želeli, seveda, če je to mogoče, odpraviti.
Sicer je pes v pesjaku v izmeri 4 x 5 m, približno 1/3 poda je lesenega (na tem delu je pesjak nadkrit s streho), 2/3 pa betonskega. Opazili smo, da je les s časom postal precej oguljen in psu, kolikor smo uspeli ugotoviti malo drsi.
Zanima me, ali je lesena ploskev vzrok za takšno sedenje, kaj bi nam svetovali, da mu namestimo namesto lesenega poda oziroma kaj namestiti po lesenem podu, predvsem pa ali in na kakšen način bi lahko odpravili tako nepravilno sedenje.

Odgovor:
Termin "kravja stoja" se nanaša na lego zadnjih okončin v stoječem položaju, za sedenje pa se ne uporablja. Način sedenja, ki ga opisujete, je pri mnogih psih, zlasti mladičih, pogost. Bolj pravilen bi bil domač izraz "šlampasto sedenje". Po vašem mnenju je to napaka, vendar je tako sedenje pri mladih psih pogojeno predvsem z še ne dovolj močnimi vezmi in mišicami, ki so še v fazi izgradnje. Stari psi s težavami v zadnjem delu pa si na ta način olajšajo oz. "naredijo" sedenje udobnejše. K boljšemu (lepšemu) položaju lahko pripomorete tako, da ga učite vajo "sedi" z zelo zanimivim motivom, zaradi katerega bo bolj pozoren, mišice in celo telo bo bolj napeto, posledica tega pa bo tudi "pravilno" sedenje. Takoj, ko bo v pravem položaju, ga nagradite in pohvalite. časovno vaja sedi ne sme biti predolga, kajti pri mladem psu se bodo mišice kmalu sprostile in sedenje ne bo več tako elegantno.
če ste prepričani, da mu na leseni podlagi drsi, lahko izrabljeni del zamenjate ali prekrijete še z eno plastjo. Ne priporočam polaganja plastičnih nedrsečih oblog, kajti les je naraven in pes se na njem gotovo bolje počuti.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me, kdaj lahko gre 2 meseca star mladič prvič na sprehod?

Odgovor:
Prvi sprehod v novem domu je že prvi dan, ko pride k vam. Toda to ni sprehod na dolge razdalje, ampak spoznavanje zelenice pred blokom ali hišo, saj se mora čim prej navajati na novo okolje in na dražljaje, ki ga bodo spremljali v nadaljnjem življenju. Prvih štirinajst dni so sprehodi omejeni na bližnjo okolico doma, ni dolge hoje, ampak bolj igra in vzgoja na novem terenu. Potem pa se s hojo začne postopno, vsakih nekaj dni razdaljo podaljšate. Lahko pa psička z avtom odpeljete v primerno okolje in se tam z njim ukvarjate. Dolžina sprehodov pri tako mladem psu pa je odvisna tudi od pasme, kajti za mladiče večjih pasem samo igra pred blokom ali hišo ne bo dovolj. Pri njih lahko z daljšanjem razdalje začnete prej, vendar ne pretiravajte in ne hodite z njimi v največji vročini.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Problem je sledeč: ko svojega psa (dve leti starega terierja) peljem na sprehod, on kar naprej vleče in se, ko zagleda psa, z vso silo pritisne na povodec. S psom XY se razumeta zelo slabo in sta se enkrat že stepla. Kako naj odvadim psa vlečenja, zaganjanja in "prepirov" s psom XY?

Odgovor:
Vlečenje na povodcu bi do te starosti že morali odpraviti. Psa boste najlažje odvadili neželenega vlečenja in zaganjanja z uporabo "haltija", ki je namenjen prav temu. Istočasno pa ga začnite učiti, kaj pomeni prepoved, da ga boste čez nekaj časa brez težav lahko vodili tudi brez haltija. Pri ucenju izberite pravi motiv, ki mu bo tako zanimiv, da bo z vami sodeloval. S psom XY verjetno ne bosta prijatelja, zato se mu izogibajta.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 3,5 mesečno boksarko, ki se mi na sprehodih zaletava v noge, oziroma me hoče gristi in popasti, renči za znoret. Ampak to počne samo z mano, če jo na sprehod pelje kdo drug, hodi normalno poleg. Na začetku sem probala NE, pes je odnehal in si prislužil priboljšek. Takoj naslednji korak me je spet šavsnila v nogo. Spet NE... To sem opustla, ker pač zaleže samo za en korak in na koncu je izgledalo, kot da tako izsiljuje hrano. Vsak sprehod je bolj popadljiva. Potem sem poskusila s cukanjem povodca, ko se je namenila, da me ugrizne. Ne deluje, se še kar mirno zaganja kakih 100 m, pa neha, pa spet! Včasih jo tudi odrinem stran z nogo.
KAJ PA ZDAJ? Zmanjkalo mi je idej. Sem se tudi preobula že, da je slučajno kakšni čevlji ne motjo, pa nič.

Odgovor:
Psička je mladič in normalno je, da z nekim neželenim dejanjem na prvo besedo prepovedi ne bo odnehala za vedno, saj zdaj še niti ni dojela, kaj sploh je prepoved. Z "ne" ste za zdaj dosegli samo to, da ste v določenem trenutku dobili njeno pozornost, kar ste nagradili. To je v redu. Ni pa v redu, da niste s tem vztrajali in čas med pravim odzivom na prepoved in ponovnim neželenim dejanjem podaljševali. Tu ne gre za nikakršno "višjo šolo" vzgoje, gre za preprosto doslednost in vztrajnost. Pes se uči s ponavljanjem. Pri tej starosti tudi ne morete pričakovati in zahtevati, da bo psička brez problemov hodila poleg samo na besedo, brez motiva in vzpodbude. Še naprej vztrajajte s prepovedjo, pri preprečevanju grizenja v noge si pomagajte z "visečo" igračo (žoga na vrvici, kong na vrvici, ipd.), ki jo boste nosili tako, da bo za psičko bolj zanimiva od vaše noge. Lahko pa si spodnji del nog (ali oblačila) pred sprehodom popršite s tekočino, ki je namenjena preprečevanju grizenja predmetov. Učenje bo hitreje napredovalo, če ji boste sprehod naredili zanimiv in prijeten, kajti sprehajanje psa ni mišljeno kot "jaz hodim, ti hodiš, jaz sem zdolgočasen, ti si zdolgočasen, meni se ne ljubi nič, ti pa delaš lumparije". Zdaj ste na preizkušnji za prihodnji odnos med vama in če se zdaj ne boste z njo ukvarjali, jo vzgajali, učili, bodo tudi pozneje težave. Predlagam vam tudi, da greste z njo čimprej v dobro pasjo šolo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imam zlatega prinašalca, starega leto in pol. Ker ograja ni popolna, mi je že nekajkrat ušel ven, zato ga imam rajši v pesjaku, ko nisem zunaj. Ko sem z njim na dvorišču, se ukvarjam z njim, pa tudi na sprehod ga peljem vsaj 1x dnevno. Ali mi svetujete kako lahko preprečim uhajanje?

Odgovor:
Lahko, ampak odgovor vam ne bo preveč ugajal, čeprav je rešitev zelo enostavna. Ograjo dokončajte in naj bo neprekinjena okrog hiše. V primeru, da to ni možno, imejte psa pri sebi v hiši, kadar niste z njim na dvorišču. če pa bo večino dneva v pesjaku (upam, da je dovolj prostoren z zagotovljeno senco in da ima vedno dovolj sveže vode), mu naklonite vsaj 2 daljša sprehoda dnevno, med katerimi se z njim ukvarjajte in ga zaposlite. Pozabite na "tukaj počakaj, nikamor ne smeš!", ker ob odprti "meji" taka navodila psom ne dajo nobenega rezultata.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Zanima me ali obstaja kakšen predpis, odlok, ... ki določa pogoje lastništva domačih živali v blokih. Hišnik (ne upravnik) našega bloka je namreč izjavil, da tisti, ki pač že imajo pse, naj jih imajo, za vsako novo pridobitev pa mora dotični dobiti soglasje vseh lastnikov stanovanj. Seveda soglasja vseh ne moreš dobiti nikoli...
Ali je možno, da ima blok tak pogoj vpisan v svojem hišnem redu in ali je v tem primeru ta pogoj potrebno upoštevati?
Ali so glede lastništva živali v večstanovanjskih stavbah še kakšni drugi predpisi, razen glede motenja javnega reda in miru?

Odgovor:
Posebnega predpisa ali zakona, ki bi določal pogoje lastništva domačih živali v večstanovanjskih hišah, ni. V Stanovanjskem zakonu pa je opredeljeno, na kakšen način se urejajo medsebojna razmerja med etažnimi lastniki glede stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ter način upravljanja in raba večstanovanjske stavbe. V ta namen etažni lastniki sklenejo pogodbo o mesebojnih razmerjih. Iz tega tudi izhaja, da se o skupnih vprašanjih odloča na zboru etažnih lastnikov. Praviloma veljajo (in jih je treba upoštevati) vsi sklepi, ki so jih na zboru sprejeli z več kot 50 % večino. Kadar zbor etažnih lastnikov ni sklepčen, se razpiše nov datum zbora, na katerem pa lahko odloča večina prisotnih. O nekaterih vprašanjih je potrebno 100 % soglasje etažnih lastnikov. če imate v vašem bloku izobešen hišni red, ki je bil sprejet na zboru etažnih lastnikov, in je v njem opredeljeno tudi imetništvo živali v stanovanju, ga morate seveda upoštevati. V primeru, ko zbor sprejme sklep o plačevanju stroškov tudi za živali, morate ta sklep upoštevati. Enako tudi v primeru, ko zbor sprejme sklep, da je za imetništvo živali v posameznem stanovanju potrebno soglasje vseh ostalih. Hišnik sam o tem ne more odločati. Preberite Stanovanjski zakon in Zakon o zaščiti živali, v katerem je opredeljeno dopustno število živali.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in tri mesece staro airedale terierko. Začelo se je poletje in čas, ko lahko psa skopamo. Psica ni prizanesljiva do vode in se je malo boji, kar je v meni vzbudilo vprašanje, kako lahko pes, ki je od vseh začetkov svojega obstoja lovil vidre, boječ do vode. Zanima me, kako bi lahko odgnala ta strah iz nje?
Mateja

Odgovor:
Nekateri psi vodo obožujejo, nekateri se izognejo celo najmanjšim lužicam na cesti. Pasma nikakor ni pokazatelj pasje naklonjenosti do vode. Najlažje bi jo na vodo navadili kot mladiča, sedaj bo verjetno težje in boste potrebovali več časa in potrpljenja. Vprašanje je tudi ali se boji samo domačega kopanja ali niti v najhujši vročini noče na primer v potok z zelo nizko vodo. Poskusite jo počasi navajati tako, da se ob nizki vodi (globina 5 do 10 cm) z njo igrate. če rada lovi igračo in jo prinaša, jo mecite vedno bližje vodi, potem pa naj "slučajno" pade pol metra od "obale". Prvič morda ne bo šla za igračo (biti mora plavajoča), če boste večkrat ponovili in jo spodbujali, bo morda uspelo in led bo prebit. Lahko pa doma pripravite otroški bazenček, v katerem naj bo na začetku samo za prst ali dva vode in če jo boste pripravili, da bo stopila vanjo, boste nivo vode postopno zviševali. Ne prehitevajte in ne pričakujte preveč že prvi dan.
če jo kopate doma na vrtu s pomočjo cevi, se morda boji premočnega curka ali premrzle vode. V tem primeru jo zmočite tako, da ji vodo na telo nanašate s pomočjo posode, kasneje pa curek vode iz cevi nastavite na najmanj. Pred tem naj bo cev nekaj časa na soncu, da bo voda mlačna. Uporabite malo domišljije in preizkusite več načinov. Mogoče pa je vaša psička med tistimi, ki vse življenje z vodo ne bodo sklenili tesnega prijateljstva.

Odgovarja: Martin Simončič