Vprašanje:
Pred dobim tednom smo dobili mladička, labradorca. Star je devet tednov in prvi teden bivanja v stanovanju je bil izredno priden, lulal je zunaj, kakal je zunaj (včasih mu je kaj ušlo, vendar nič hujšega), ves teden sem bila z njim doma ves ljubi dan in se ukvarjala z njim, ko je bil buden, ga peljala na sprehod itd. Sedaj, ko je tukaj nov teden (jaz ne živim pri fantu - pes je od fanta) se je pes začel upirati pri sprehodih. Niti njegova (fantova) mama niti moj fant ga ne moreta prepričati, da bi šel na malo daljši sprehod, ne samo okoli bloka in nazaj (no ja, še okoli bloka ga komaj prepričajo, da gre).
Sklepam da se je pes ta teden navadil name (danes popoldan smo šli jaz, fant in pes skupaj na sprehod in je normalno hodil dalj časa), zvečer pa ga je fant želel peljati ven, vendar se je polulal se usedel na tla in se ne premakne niti za milimeter.
Fantu se smili, ker ga na kratko pocuka, da bi ga s tem pripravil, da bi šel, počepne in ga z roko vabi oz. daje znamenja, da bi se pes za kaj zanimal itd., vendar nič, pes sedi tam in cvili. Fantu se seveda smili, po drugi strani je pa malo jezen, ker ga ne uboga :). Fantu sem svetovala, naj poskuša naslednje sprehode izvajati s priboljški, ko se bo pes približal in naredil par metorv, bo dobil nagrado (kako se bo ta metoda obnesla še ne vem).
Sprašujem vas, če imate tudi vi kakšen predlog, kako bi kužka naučili normalno hoditi na sprehod, ne pa samo opravljanje potrebe in "črta" (hitro) domov?

Odgovor:
Mladič se v tej starosti najbolje in najvarneje počuti v znanem okolju in ob prisotnosti znanih oseb. Najpogostejša zacetna napaka, ki ste jo tudi vi storili, je bila vaša nenehna prisotnost. Mladiča je nujno potrebno od prvega dne dalje postopno navaditi na občasno samoto. To pa seveda ni vzrok za njegovo upiranje sprehodom. Dajte mu dovolj časa, da se bo najprej dobro navadil na vse osebe, s katerimi prihaja v stik, na nov dom in na najbližjo okolico, pa tudi na zvoke in predmete, ki so mu v tem okolju morda novi. Dolgih sprehodov še ne potrebuje, zato pa krajše in pogostejše (v vročini se z njim ne sprehajajte po soncu). Dovolj je, da gre z nekom okrog bloka, opravi fiziološke potrebe (ne pozabite pobrati kakca), nato naj se z njim zunaj nekdo malo igra. Kmalu bo prevladala radovednost in krog okrog bloka bo vedno širši. Vzporedno s tem ga morate učiti, kaj sme in kaj ne sme v stanovanju in zunaj, s pomočjo igre, pohvale in nagrade morate graditi pravi odnos, ne smete pa mu popuščati. Zavedati se morate, da vas ne bo ubogal, če ga ne boste na njemu razumljiv način naučili, kaj sploh želite od njega. Skozi igro in učenje si boste pridobili pravo mero avtoritete, ki jo bo kasneje spoštoval in vas upošteval. In dobra pasja šola s tečajem za mladiče tudi ne bo odveč.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Prihodnji teden dobim v varstvo 4 mesece starega mladička (samčka) pudlja. Doma imam rahlo ljubosumnega in nepotrpežljivega 14 let starega pudlja. Sicer sta se že videla in tudi preživela skupaj nekaj časa. Izgledalo pa je nekako tako, da je mali staremu neprestano težil, stari pa se je z občasnim laježem in renčanjem branil. Ne vem kako naj organiziram oba psička, ko bom 8 ur v službi. Mali ni navajen biti veliko sam, tako da bo verjetno jokal. Nočem pa tudi obremenjevati mojega pudeljčka, da mu bo mali 8 ur težil. Ali naj ju pustim skupaj v istem prostoru? če ne bosta skupaj, jima verjetno ne bo všeč, ker se bosta čez vrata slišala, če bosta, pa tudi ne bo ok, ker stari lahko malemu zaradi naveličanosti kaj naredi. Kaj naj naredim?

Odgovor:
Iz napisanega lahko sklepam, da bo mladič hotel od starejšega psa izsiliti igro in če je ne bo, bo postal zelo nadležen. Starejši pes vam je že nakazal, da mu družba takega mladiča ne ugaja in da hoče imeti mir brez nadlegovanja. Niste napisali, kje sta se prvič videla, na tujem terenu ali pri vas doma. če se je vaš pes odklonilno odzval na tujem terenu, bo na domačem še huje in na to morate biti pripravljeni. Kako se odločiti, vam težko napišem, ker nobenega ne poznam, niti ne vem, kako resno se je odzival vaš pes. Sprašujem se, zakaj ste sploh sprejeli odgovornost za mladiča, če veste, da vaš takih "avantur" ne sprejema najbolje. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi ju nekdo lahko nadzoroval. Lastnik mladiča bi le-tega že moral navaditi na občasno samoto in če tega ni storil, imate velik problem. Lahko ju seveda zaprete vsakega v svoj prostor, kakšne bodo reakcije pa vam vnaprej ne more nihče odgovoriti. Velika verjetnost je, da se bodo sosedje pritožili zaradi nenehnega lajanja in cviljenja. Najslabša možnost je imeti oba v istem prostoru. Nihče vam iz skopih podatkov ne more predvideti, kaj bi našli ob prihodu domov. Možnosti je več: lahko bi se stoično prenašala, lahko bi se mirno igrala, lahko bi bil eden ali celo oba krvava zaradi pretepa, lahko bi vam povsem uničila prostor, itd. Zaradi vsega tega vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje, kaj narediti. Odločite se sami, odgovornost za oba psa je vaša, v bodoče pa velja dobro premisliti preden komu obljubite varstvo psa. Lahko pa me pokličete na 041 683 411, poveste več podrobnosti in bova lažje našla rešitev.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam belega višavskega terierja in zadnji mesec sem opazila, da se mu pri koži barva dlake spreminja. Postala je bolj roza -rjavkasta, najbolj po spodnjem delu hrbta, proti repu. Kužek je star osem mesecev in še ni bil triman in strižen. Je to od tega? češem ga redno, hrano ima isto, s šamponom ga kopam vsakih 14 dni, vsak dan pa ga po tačkah in trebuhu stuširam, potem pa obrišem. Drugače se ne praska, bolh nima, le nekaj klopov je imel.
Jasmina

Odgovor:
Za take težavice žal nisem pravi naslov. Predlagam, da glede tega povprašate vzreditelja vašega psa ali pa druge lastnike višavcev; vsekakor se posvetujte z nekom, ki pasmo zelo dobro pozna in ima morda tudi že izkušnje s temnenjem barve. Včasih obarvanost dlake povzroči hrana, ki vsebuje preveč snovi, ki pospešujejo spremembo barve. Kriva je mogoče tudi izbira neprimernega šampona ali prepogosto kopanje z nepravim šamponom. Tudi pri nekaterih kožnih obolenjih se barva spremeni. Kot vidite je zelo veliko možnih vzrokov in preko interneta ne bova razvozljala, za kaj pravzaprav gre.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 10 mladičkov, stari so 17 dni. Ker opažam, da se psica počasi izogiba sesanja in ostajajo lačni, vas lepo prosim, če mi lahko poveste, kakšno hrano naj jim počasi začnemo dodajati, da ne bi naredili več škode kot koristi.

Odgovor:
O ravnanju s psičko med dojenjem in z mladički ter z dohranjevanjem in prehajanjem z dojenja na drugo hrano bi morali biti dobro poučeni že med psičkino brejostjo. Imate dostop do interneta, kjer bi lahko našli vse potrebne informacije, če bi se le malo potrudili.
če psica odriva mladiče in jih premalo hrani, jih morate dohranjevati s kakovostnim psičjim mlekom v prahu, ki ga zmešate z vodo po navodilu proizvajalca in upoštevate tudi dnevno količino glede na težo mladičev. Poleg tega morate v tej starosti že pričeti z dajanjem druge hrane, ki bo služila kot prehod na kasnejšo hrano za mladiče. Pri približno treh tednih starosti se mladičem začne poleg mlečnih obrokov dajati vmesne mesne obroke v obliki redkejše kaše. To pomeni, da mora biti meso (goveje, telečje, konjsko) drobno zmleto, zelenjava zmiksana, prav tako ostale sestavine. Glavnina takega obroka je meso, ostalo so dodatki. Vse skupaj premešate in dolijete malo tople vode ali nemastne juhe. En mlečni obrok lahko zamenjate s skuto, v katero dvakrat ali trikrat tedensko primešate surov jajčni rumenjak. V trgovinah pa dobite tudi že pripravljene hrane v obliki kosmičev za prehodno obdobje, ki jim samo dodate vodo ali juho. Med obrok lahko vmešate vsebino kakovostne pločevinke za mladiče. Navajajte jih na različno hrano in različne okuse. Malo kasneje jim boste lahko začeli dodajati brikete za mladiče, ki so manjši od običajnih. Tudi za psico morate poskrbeti z dobro hrano.
Ne pozabite na pravočasno cepljenje mladičev proti kužnim boleznim in pred tem na odpravo morebitnih črevesnih zajedalcev.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Mi lahko kdo posreduje mere za pasjo uto, za nemškega ovčarja ter nasvete kako jo izolirati, predprostor, premična streha,... Uta bo v pesjaku.
Neva

Odgovor:
Prosim, da si preberete odgovore v rubriki O pesjaku in koči (13 vprašanj in odgovorov), kjer boste našla vse, kar vas zanima.

Odgovarja: Jana Pahovnik

Vprašanje:
Naša labradorka je danes 62. dan brejosti, pa me zanima, kdaj lahko pričakujemo kotitev? V knjigi piše, da nosijo približno 63 dni, da zgubijo dan pred kotitvijo apetit, temperatura pade na 37 stopinj, imajo izcedek ter si pripravljajo kotišče. Pri naši ni nič od tega, še vidno si nič ne pripravlja kotišča s tem, da bi ga trgala ali kopala, apetit ima, kar naprej bi jedla in jedla, izcedek ima že tri dni in temperaturo že dva dni 37,2. Ali nosi ta pasma kaj več in ima morda kakšne druge znake? Breja pa je, ker ima močne seske, pa trebuh tudi ogromen, tako da mislim, da kakšne navidezne brejosti ni.

Odgovor:
če je psička res breja, lahko koti tudi 65. dan ali celo kak dan kasneje. Kljub temu pokličite veterinarja in se z njim posvetujte. Znaki pred predvideno kotitvijo se pri psicah razlikujejo in ni vedno vse tako, kot piše v knjigah. Ali je brejost ugotovil veterinar z ultrazvokom ali ste samo prepričani, da je breja? Kakorkoli je, to mesto ni pravo za postavljanje takih vprasanj, ampak je pravi naslov veterinar.

Odgovarja: Martin Simončič

Dodatno pojasnilo:
Ne, psička ni nikoli sama zunaj! Kadar smo zunaj, je zraven nas, vendar ne priklenjena (pač teka zraven okoli) in v primeru, da pride kdo mimo hiše (po ulici), psička laja nanj. Seveda jo opozarjamo, takoj posredujemo, vendar ne zaleže vedno.
Kar zadeva otroke..., vedno dovolim, da jo pridejo pobožat, ker bi rada, da ima psička dober odnos do otrok, da jim zaupa. Vedno sem tudi zraven. Pa vendar, ko ji otrok obrne hrbet, bi ona spet lajala nanj. Prej ne upa, ker vidim, da ji je neprijetno in se celo malo boji, potem pa je pogumna, ko gredo proč.
Psička je nezaupljiva do vsakega njej nepoznanega človeka, kar je verjetno krivo to, da je bila prva 2 meseca pri rejcih izolirana, saj je bila zima in je niso vozili ven - tako tudi ni prišla v stik s tujci. V 2 mesecih, kar je pri nas, se je spremenila, je dosti manj plašna, saj jo veliko vodimo med ljudi, prav tako obiskujeva malo šolo.

Odgovor:
V mali šoli vas morajo naučiti pridobivanja avtoritete. če je ne boste imeli dovolj, vas psička ne bo upoštevala. Zdaj je še mlada in zdaj je pravi čas, da neželena vedenja preprečujete in tudi odpravite. Ne silite je k tujcem in nepoznanim otrokom, počakajte, da bo sama postala radovedna in bo sama verjetno začela iskati stik z njimi. K njeni plašnosti je delno botrovalo tudi ravnanje vzreditelja, ker ji v najbolj pomembnem obdobju ni omogočil stika z drugimi ljudmi in zunanjim okoljem. Svetujem vam, da njene plašnosti z ničemer ne potrjujete ali nagrajujete, nekaj lajanja ji dovolite, predvsem pa imejte dovolj potrpljenja in vztrajnosti, kar združite z doslednostjo in avtoriteto. V šoli naj vam pri odpravljanju težav aktivno pomagajo, kajti takih težav se ne da reševati na daljavo.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 4 mesece staro višavko, ki je bila na začetku precej plašna in po dveh mesecih, od kar jo imamo, je malo plašnosti še vedno prisotne. Ker je psička nezaupljiva do tujcev, jo veliko vodimo med ljudi, v center mesta..., da se privaja na vse skupaj, problem pa nastane doma, pred hišo. Moti jo skoraj vsak mimoidoči in zato "veselo" laja nanj. Menim, da zato, ker se le-teh (neznanih) ljudi boji in lajanje je neke vrste obramba za njo. Problem je tudi pri malih otrocih, ker dostikrat pridejo do nje, da bi jo pobožali. Vidi se, da ji je neprijetno, vendar se božanju ne upira. Potem pa, ko otrok odide, bi ona tekla za njim in lajala nanj. Ker je psička še majhna, ne želim, da ji to preide v navado. Jasno mi je tudi, da se lahko hitro zgodi, da bi zaradi tega svojega strahu "preventivno" ugriznila kakšno malo (otroško) ročico. Menim, da se s tem na nek način brani, saj pogum praviloma vedno pokaže po tem, ko otrok (ali kdorkoli pač) odide. Z njo hodim v malo šolo in doma vseskozi vadiva odpoklic, s tem jo tudi največkrat zamotim, ko kdo pride mimo - da jo hitro pokličem in izdatno pohvalim, ko pride do mene. Zanima me, kako naj ravnamo v takšni situaciji in psičko odvadimo tega?

Odgovor:
Zakaj nastane problem doma pred hišo? Ali jo puščate samo zunaj? Otroci ne smejo sami odločati o božanju psičke, to morate vi dovoliti ali pa tudi ne, če presodite, da ne bi bilo dobro. Glede na opisano samo vadba odpoklica ne bo rešila težave, ampak bo potrebno še kaj več. V šoli, ki jo obiskujete, psičko - poleg vas seveda - najbolj poznajo, zato lahko opazujejo njena odzivanja in naj vam nudijo ustrezno strokovno pomoč. Za plašnost je več razlogov in najprej je treba vedenje psičke opazovati in ugotoviti, v katerih situacijah in kako se plašnost pokaže. Vaš opis je za natančna navodila premalo, kajti za vsakega psa je treba najti njemu primerno rešitev, ki bo tudi uspešna. Vsekakor jo morate imeti pod nadzorom. Za obširnejša navodila se lahko obrnete na gali2@siol.net in dogovorila se bova za osebni posvet.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Doma imamo 3 mesečnega švicarskega plašarja. Ko ga odpeljemo ven, noče opraviti potrebe, ko pa se vrne v stanovanje, se takoj polula. Pri vzreditelju so jih navajali na časopisni papir, toda zdaj ima raje ploščice oz. parket. Že večkrat sem slišala, da je treba prostor, kjer se polula ali pokaka, obrisati s kisom. Je to res? če je, zakaj? Kako naj ga navadim na časopis? Polula se tako hitro, da ga nimam časa odnesti ven. Kako naj vem, kdaj se bo polulal? Moram le počakati, da malo zraste ali ga naj kar zdaj začnem navajati na to? Je še kakšna druga metoda? Bi mogoče delovalo, da mu naredimo škatlo in damo vanjo že malo polulan papir, ker pravijo, da kjer se enkrat polula, se potem še, ker voha urin?

Odgovor:
O navajanju na hišno (sobno) čistočo boste našli veliko napisanega. čas, v katerem z ustreznim učenjem dosežete popolno čistočo, je od psa do psa različen. Odvisen je od vaše vztrajnosti in doslednosti, pa tudi od navad, ki jih je mladič prinesel iz legla, od dnevnega ritma življenja in od razporeditve obrokov ter odhajanja na prosto. Napako je naredil že vzreditelj, ker je mladiče navadil na časopisni papir, namesto da bi jih navajal na opravljanje potrebe na prostem. Zaradi te napake bo doseganje želene čistoče bolj dolgotrajen proces, kot bi bil v nasprotnem primeru.
Mladič bo opravil potrebo kmalu po vsakem obroku, po zbujanju, po intenzivnejši igri, po pitju vode, po razburjenju, ipd. Zaradi tega morate odhode na prosto prilagoditi temu. Ne čakajte na njegove znake, da ga nekam tišči, kajti tega vam sedaj še ne bo nakazal. 20 minut do pol ure po naštetih dejavnostih ga odpeljite ven in čakajte toliko časa, da bo opravil. Zadržujte se na mestih, kjer potrebo opravijo tudi drugi psi, kajti tako bo prišel pravi dražljaj v mladičev nos. Kadar bo opravil v stanovanju, ga tisti trenutek (tudi ko bo že narejena lužica ali kupček) odpeljite ven, nekdo pa naj v tem času "nesrečo" dobro počisti s čistilnim sredstvom in še z mešanico vode in kisa.
Z odraščanjem se bo čas med obrokom (ali drugimi dejavnostmi) in opravljanjem potrebe podaljševal in temu boste prilagajali odhode na prosto.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Kako naj 3 mesece starega novofundlandca odvadim jesti kamenje? S tem je začel pred dvema dnevoma, problem pa je, ker je naše celotno dvorišče pokrito s frakcijo.

Odgovor:
Najprej morate ugotoviti zakaj jih je. Mogoče mu je dolgčas in se zabava po svoje. V tem primeru mu dajte dobro igračo, ki je ne bo mogel uničiti (na primer konga), naučite ga igrati se z njo, da se bo zamotil, ko vas ne bo zraven. če kamne dobesedno požira in ne gre samo za igro "poberem, nesem in spustim", ga boste morali nekaj časa nadzorovati in ukrepati takoj, ko bo nakazal pobiranje kamna. V zameno mu boste dali igračo ali kaj drugega, kar mu bo bolj zanimivo od kamnov. V času vaše odsotnosti poskrbite, da na dvorišču ne bo sam oz. ga umaknite v zaprt prostor ali v pesjak, če ga imate. Za čas samote mu pustite žvečilno igračo. Žretje kamnov je lahko zelo nevarno, škodljivo je za zobe, zapre se lahko požiralnik, vhod v želodec, črevesje itd. Z vsakodnevnim učenjem ga učite, da kamnov ne sme pobirati, bodite 100 % dosledni in odločni.

Odgovarja: Martin Simončič